Knjižnica Žige Zoisa

Knjižnica Žige Zoisa OBSEG: 2296 naslovov v ca. 5000 zvezkih. DOSTOP: Gradivo iz Zoisove knjižnice lahko iščete s pomočjo iskalnika in v KatNUK. Digitalizirani izvodi iz Zoisove knjižnice imajo posebej označeno provenienco. Iščete in pregledujete jih lahko na portalu dLib.si. INFORMACIJE: dr. Sonja Svoljšak, T: 01 2001 142; Matjaž Lulik, T: 01 2001 202 ZBIRKA STARIH TISKOV

ISKALNIK PO ZBIRKI

Knjižnica Žige Zoisa je bila najsodobnejša zasebna knjižnica na Slovenskem na prelomu iz 18. v 19. stoletje. Lastnik je večino knjig kupil med svojim dvajsetim in petdesetim letom, proti koncu življenja pa so se njegovi nakupi zaradi denarnih težav postopno zmanjševali. Knjižnica je bila shranjena v posebej izdelanih omarah v drugem nadstropju palače na ljubljanskem Bregu. Zanjo so v različnih obdobjih skrbeli baronovi tajniki Blaž Kumerdej, Jožef Schober, Jernej Kopitar in Jakob Zupan. Popisana je bila leta 1782, 1804 in 1821, posebej pa so popisali zbirko slovenskih, slovanskih in slavističnih knjig in rokopisov (1797, 1810). Leta 1823 je večji del knjižnice za 7000 goldinarjev odkupila država za licejsko knjižnico v Ljubljani: danes je v Narodni in univerzitetni knjižnici identificiranih 2296 naslovov v približno 5000 zvezkih.
Zois je knjige iskal in kupoval sam, pomagali pa so mu tudi številni znanci, korespondenti in sodelavci, na primer Kopitar na Dunaju. Med njegovimi najpogostejšimi dobavitelji so bili ljubljanski in dunajski založniki in knjigotržci, med njimi Viljem Henrik Korn, Christian Friedrich Wappler in Carl Ferdinand Beck. Knjige je naročal še iz Italije, Francije, Nizozemske in Velike Britanije. Nekaj jih je pridobil iz Linhartove in Japljeve zapuščine, kupoval pa jih je tudi na dražbah knjig iz razpuščenih kranjskih samostanov in raznih zasebnih zbirk. Za iskanje starejših slovenskih knjig je angažiral kmeta Antona Gubanca in Antona Korbiča. Številni naravoslovni in slavistični korespondenti so mu knjige podarjali.
V zbirki je največ naravoslovja, predvsem mineralogije, geologije, botanike, zoologije in kemije, pa tudi fizike in astronomije ter uporabnih znanosti, na primer rudarstva, metalurgije, kmetijstva in inženirstva. Dobro so zastopani zgodovina, jezikoslovje in geografija, obsežna je zbirka pretežno naravoslovnih potopisov. V manjši meri so prisotna leposlovna, filozofska, politična, teološka in umetnostnozgodovinska dela. Poseben korpus sestavljajo slovenske, slovanske in slavistične knjige in rokopisi. Skoraj pol knjig je nemških, sledijo pa knjige v latinščini, francoščini, angleščini, slovenščini, italijanščini in raznih slovanskih jezikih.