 |
Stripi z območja nekdanje Jugoslavije (1925-1993)OBSEG: približno 3.000 stripov. ZBIRKA DROBNEGA TISKA IN SIVE LITERATURE |
OPIS ZBIRKE: Stripi po definiciji združujejo besedilo in sliko - zgodba je prikazana z zaporedjem slik in navadno besedilom v oblačkih. Predstavljajo specifično obliko množične komunikacije, zgodovino (popularne, mladinske, alternativne) kulture in umetnosti ter socializacijsko-izobraževalnega pripomočka itn. Objavlja se jih kot samostojne zaključene in nezaključene serijske publikacije, pasice v časopisju in samostojne monografije ter albume. Nastajati so začeli konec 19. stoletja. Med prve prave stripe uvrščajo tiste, ki so nastali v začetku 20. stoletja; za prvi jugoslovanski strip velja S. M. Golovčenkov »Maks i Maksič« (Kopriva, Zagreb, 1925), za začetnika slovenskega stripa pa Milko Bambič s slikanico Bu-ci-bu iz leta 1927 (Naš glas, Trst). Sprva so bili stripi obravnavani kot šund literatura, tj. literatura brez ali z nizko umetniško vrednostjo, kar je povzročilo njihovo manjšo dosegljivost, zlasti v fondih splošnih knjižnic. Stripoteke kot gradivo z dodano izobraževalno vrednostjo so knjižnice začele uvajati šele v 80. letih 20. stoletja.
Stripi s področja republik in pokrajin nekdanje Jugoslavije iz obdobja 1925-1993 so se v NUK praviloma začeli zbirati s prejemanjem obveznega izvoda, ki ga je med obema vojnama za serijske publikacije z območja SHS urejal Zakon o tisku (1925), in ga za vse tiskovine na področju Jugoslavije uvedla Uredba o obveznem pošiljanju tiskanih stvari iz leta 1945, kasneje pa še uredba iz leta 1953. Do konca petdesetih let je NUK prevzemal tudi zaplenjeno gradivo v času in po 2. svetovni vojni. Sledila sta še dva zakona o obveznem pošiljanju tiskov v letu 1972 (dopolnitve 1986) in 1993, ko se je ukinilo pošiljanje in dobivanje izvodov iz bivših jugoslovanskih republik. Leta 1972 je bil sprejet t. i. davek na šund (Zakon o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu), s katerim je bila obdavčena vsa trivialna literatura.
Stripi iz nekdanje Jugoslavije stojijo na treh različnih oddelkih NUK, in sicer v Zbirki drobnega tiska in sive literature, v temeljni zbirki monografskih publikacij in v Zbirki serijskih publikacij. Za glavnino zbirke, ki predstavlja samostojne stripovske serijske publikacije iz obdobja od 1936 do 1993, skrbijo v Zbirki drobnega tiska in sive literature. Gradivo stoji v zaprtem skladišču PKG na Leskoškovi.
Zbiranje stripov z območja nekdanje Jugoslavije se je v okviru Zbirk drobnega tiska in sive literature in v Narodni in univerzitetni knjižnici nasploh zaključilo z osamosvojitvijo Slovenije.
Zbirka stripov v Zbirki drobnega tiska in sive literature zajema tako izključno stripe, ki izšli v drugih republikah nekdanje Jugoslavije in obsega 120 naslovov in 3896 enot serijskih publikacij. Zbirka zajema še 25 naslovov monografij (stripov albumov), ki so vpisane v vzajemni katalog COBISS.
Glavnino zbirke predstavljajo stripi iz obdobja od 1960 do 1988 v srbskem in hrvaškem jeziku, ki so jih večinoma izdajali Dečje novine (Gornji Milanovac), Dnevnik (Novi Sad), Vjesnik (Zagreb), Marketprint - Forum (Novi Sad) v črno-beli in barvnih izdajah. Večino gradiva predstavljajo prevodi naslovov iz stripovske popularne kulture (ameriško, italijansko, francosko območje), ki so bili objavljeni v stripovskih serijah (nezaključene zbirke, npr. Lunov magnus strip, Eks almanah, Stripoteka, Mikijev almanah, Marvel itn.). Po vsebini prevladujejo pustolovski stripi o Divjem zahodu, otroški, fantastični (superherojski) ter zgodovinski stripi (npr. Tarzan, Zagor, Alan Ford, Fantom, Mandrak, Popaj, Asteriks, Walt Disneyevi junaki idr.). Zasledimo še živalske, detektivske, športne, vojne, erotične stripe, literarne klasike v stripu idr. Zbirka zajema tudi izvirne stripe takratnih »jugoslovanskih« avtorjev (tekst in risba). Po vsebini so posebej zanimivi tudi t. i. »partizanski stripi«, zlasti v seriji Kuriri, Nikad robom in Mirko i Slavko. Zbirka zajema tudi nekaj naslovov t. i. alternativnih stripov (npr. Gavran). Najstarejši strip v zbirki je Zabavnik: ilustrovana zabavna revija u stripu (Beograd: Mika Miš, 1936-1941) z razmeroma popolno zalogo (1936-1941, 69 št.). Iz t. i. zlate dobe izdajanja stripa na jugoslovanskem območju zasledimo Mikijevo carstvo (Beograd: Ignjačević, M. C., 1939-1941, zaloga 1940-1941). Drugih stripov iz časa med obema vojnama ni. Iz povojnega obdobja pa je zanimiv Majin strip, ki ga je izdajal Organizator - ekonomski servis iz Ljubljane (1960-1961).
V rednem fondu oziroma temeljni knjižnični zbirki NUK smo v letu 2009 izsledili 78 naslovov stripov objavljenih kot monografije, njihovi zapisi v COBISS-u so bili ustrezno dopolnjeni. Večino gradiva je izšlo v osemdesetih letih 20. stoletja in so prevodi tujih stripovskih avtorjev, npr. P. Thivollier z bibličnimi zgodbami. V zbirki je le nekaj izvirno »jugoslovanskih« avtorjev, npr. zbrana dela in albumi hrvaškega striparja A. Maurovića.
Viri in literatura:
- Badovinac, B.: Stripi z območja nekdanje Jugoslavije.
- Draginčić, S. in Zupan, Z. Istorija jugoslovenskog stripa. 1. Novi Sad: Forum – Marketprint, 1986.
- Praznik, D. Strip v splošni knjižnici: diplomsko delo. Ljubljana: D. Praznik, 2004.
- Sitar, I. Zgodovina slovenskega stripa 1927-2007. Ljubljana: Umco, 2007.