 |
Zbirka inkunabulOBSEG: 510 knjižnih enot in številni fragmenti. Zbirka se dopolnjuje. |
OPIS ZBIRKE:
Že od sedemnajstega stoletja dalje je postala beseda inkunabula strokovni termin za prve natisnjene knjige. Sama beseda izvira iz latinščine in pomeni v prenesenem pomenu prvo, začetno obdobje pojava tiskarstva do konca koledarskega leta 1500. Tehnološka iznajdba množične reprodukcije tekstov v obdobju po srednjem veku je bistveno prispevala k hitremu širjenju evropskega humanizma in renesanse.
Prvotna hranilišča inkunabul v Sloveniji so bila predvsem srednjeveški ter nekateri kasnejši samostani, škofijska gornjegrajska knjižnica ter zbirke nekaterih učenjakov in bibliofilov, med njimi predvsem J. K. Seebacha, Zoisa in Jerneja Kopitarja. Ti fondi so prešli v zbirke Licejske knjižnice, ki je bila neposredna predhodnica NUK, večinoma ob obsežnih reformah pragmatičnega cesarja Jožefa II., ki je v okviru obsežnih gospodarskih, pa tudi verskih reform razpustil samostane kontemplativnih redov. Vsekakor lahko rečemo, da je današnje število inkunabul le del nekdanjega, precej obsežnejšega fonda inkunabul na ozemlju današnje Slovenije in da je fond inkunabul v NUK tako glede na knjižno produkcijo svojega časa kot tudi na duhovno ozračje v tedanji Evropi povsem reprezentativen.
Glede na vsebinsko strukturo fonda prevladuje seveda humanistika v širšem pomenu besede. Največji delež zavzemajo inkunabule s področja teologije, predvsem biblije, biblični komentarji, dela iz zgodovine in filozofije religije ter liturgična dela. Zelo močno je zastopano področje pravnih znanosti. Med številnimi deli posvetne filozofije najdemo poleg sholastičnih traktatov tudi najpomembnejše spise Platona in Aristotela. Leposlovna dela so najmočneje predstavljena z latinskimi klasiki, poleg njih pa najdemo še dela s področja književne teorije in filologije. S področja humanistike je potrebno omeniti še zgodovinska dela, medtem ko so dela posvetnih in eksaktnih znanosti, ki se večkrat mešajo s spekulativnimi vedami in diletantizmom (astrologije, vedeževanje), zastopana le s po nekaj redkimi primerki s področja matematike, astronomije, ekonomije in medicine.
Kljub temu, da hrani NUK v primerjavi z največjimi evropskimi nacionalnimi knjižnicami relativno majhno število inkunabul, najdemo med njimi nekaj izrazitih posebnosti in raritet. Med njimi je treba najprej vsekakor omeniti unikatne izdaje, predvsem dve različni izdaji inkunabule Regulae, ordinationes et constitutiones Cancellariae apostolicae papeža Sixta IV., ki ju je natisnil tiskar Adam Rot v Rimu leta 1471, ter delo Protokoll des Friedens zu Basel, natisnjeno v Strassburgu pri tiskarju Mathisu Hupfuffu konec 15. stoletja. Med nekaj unikatnimi fragmenti je posebej dragocen tako imenovan »costerianum«, fragment latinske slovnice z naslovom Ars minor, ki jo je napisal Aelius Donatus, prihajal pa naj bi iz tiskarske delavnice Nizozemca Laurensa Janszoona Costerja, ki naj bi po primitivnem postopku tiskal celo pred samim Gutenbergom. Ta fragment je najverjetneje najzgodnejši primerek tiska, ki ga hrani NUK.