Naročanje kopij časnikov

Naročite kopijo časnika, ki je izšel na datum po vaši izbiri. Za spomin ali darilo bližnjim.

 

Svoje naročilo lahko posredujete z elektronsko naročilnico.

 

Tiskano kopijo časnika lahko prevzamete osebno na izposoji (pritličje, soba 4) oziroma vam jo pošljemo na izbrani naslov (dodatni stroški poštnine). Elektronsko kopijo vam posredujemo po elektronski pošti. Kopije bodo pripravljene v 2 delovnih dneh. O prevzemu vas bomo obvestili na e-naslov, ki ste ga navedli v elektronski naročilnici.

Vrsta storitve

Cena za člane NUK

Cena za nečlane NUK

tiskana kopija časnika iz mikrofilma
(izdelava kopije časnika in zaščitna mapa)
9,00 EUR 12,00 EUR
elektronska kopija časnika iz mikrofilma
(dostava prek elektronske pošte)
5,00 EUR 8,00 EUR

 

Načini plačila:

  • kartično plačevanje: Activa, American Express, Diners, Maestro, Mastercard, Visa, Visa Electron,
  • mobilno plačevanje: Hal mBills, Moneta,
  • spletna banka: ABANET, NLB Klik,
  • osebno (pritličje, soba 4).

Po oddaji naročila vam bomo na navedeni elektronski naslov poslali oceno stroškov in opis možnosti za plačilo. Članom knjižnice, ki do nje nimajo neporavnanih obveznosti, kopije pošljemo pred plačilom storitve. Nečlanom knjižnice kopije posredujemo po prejemu potrdila o plačilu.

Kopije so natisnjene iz mikrofilmov, zato lahko kvaliteta posameznih kopij variira. V primeru bistvenega odstopanja obsega izbrane številke časnika od povprečja si pridržujemo pravico do spremembe cene. Za dodatne informacije pokličite na telefonsko številko (01) 2001 126 ali pišite na elektronski naslov mikrofilm@nuk.uni-lj.si. Uporaba gradiva je namenjena izključno za osebne in nekomercialne namene.

Izbirate lahko med naslednjimi naslovi časnikov:

slika revija delo

Delo (1959-)

Časnik Delo je nastal kot rezultat združitve časnikov Slovenski poročevalec in Ljudska pravica. Prva številka je izšla 1. maja 1959. Sprva je izhajal v dveh izdajah s prilogama Najdihojca in program RTV. Leta 1967 je izhajal že v šestih pokrajinskih izdajah, istega leta pa je prvič izšla Sobotna priloga Ostale priloge Dela so: Delo in dom (od 1993 dalje), Odprta kuhinja (od 2007 dalje), Ona (od 1999 dalje), Ona plus (od 2011 dalje), Poleti (od 2001 dalje), Plus 50, Rekord in Vikend.

Dostop do besedila: leto 1959, 1960, 1961, 1966, 1976 in od 2014 dalje (digitalizirano gradivo in gradivo v digitalni obliki je dostopno v Časopisni čitalnici NUK, na namenskih računalnikih),
Dostop do celotnega besedila: od leta 1959 do leta 2011 na mikrofilmih v Časopisni čitalnici.

  
slika dnevnik

Dnevnik (1951-)

Prva številka Ljubljanskega dnevnika je izšla 2. junija 1951. Leta 1968 se je preimenoval v Dnevnik, med letoma 1990 in 1991 pa v Neodvisni dnevnik. Nato od 21. decembra 1991 ponovno izhaja kot Dnevnik. Leta 1962 je prvič izšla priloga Nedeljski dnevnik.

Dostop do celotnega besedila Dnevnika: od leta 1959 do leta 2011 na mikrofilmih v Časopisni čitalnici NUK.

 
slika vecer

Večer (1945–)

Predhodnik časnika Večer je bil Vestnik: glasilo Osvobodilne fronte za Mariborsko oblast. Prvič je izšel leta 1945. Leta 1952 se je preimenoval v Večer, ime, ki ga nosi še danes. Oktobra 1951 je prvič izšla priloga 7 dni, ki je leta 1972 postala samostojna edicija. Ostale priloge časnika so: Toti list (od 1997 dalje), Tv Večer (od 1998 dalje), Premoženje (od 2001 do 2005), Kvadrati (od 2001 dalje), Raziskovalec (2001–2005), Zdravo (2001–2005), Bonbon (od 2006 dalje), V soboto (od 2009 dalje), Večer Koroška (od 2015 dalje).

Dostop do celotnega besedila Večera: od leta 1959 do leta 2011 na mikrofilmih v Časopisni čitalnici NUK.

 
slika jutro

Jutro: dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko (1920–1945)

Dnevnik je izhajal v Ljubljani. Tekom svojega izhajanja je vseboval priloge: [Mlado jutro], [Ponedeljek], [Življenje in svet], Jutro. Bil je političen dnevnik, prinašal je novice od doma in iz tujine. Po letu 1924 je bil časnik glasilo Samostojne demokratske stranke v Sloveniji. Poleg redne izdaje je imel še druge: za Gorenjsko, Primorsko in za tujino. 2. novembra 1943 je dnevnik prevzel Slovenski narod. Bil je najbolj bran dnevnik v Ljubljani, ki se je zaradi kakovostnega novinarstva uveljavil tudi drugod po Sloveniji.

Dostop do celotnega besedila: od 1920 (letnik 1) do 1945 (letnik 25).

 

  
slika ljudska pravica

Ljudska pravica (1934–1959)

Ljudska pravica je kot glasilo komunistične partije Slovenije začela izhajati leta 1934 s podnaslovom Tednik, vendar je bila deležna številnih zaplemb in je tako sporadično izhajala do leta 1936. Nekaj številk je izšlo v letih 1939 in 1941, nato pa je kontinuirano začela izhajati 15. oktobra 1943 z napovedjo, da bo izhajala dvakrat na mesec. Od pomladi 1945 se pojavlja v tedenskem ciklusu.

Dostop do celotnega besedila: od 1943 (letnik 7) do 1959 (letnik 24).
(Gradivo je dostopno v Časopisni čitalnici NUK, na namenskih računalnikih)

 

 

 
slika porocevalec

Slovenski poročevalec: glasilo Osvobodilne fronte (1938–1959)

Bil je osrednji partizanski časnik. Leta 1938 je izšel v dveh številkah. V kontinuiteti je začel izhajati maja 1941, v prvih dveh letih se je vzpostavil kot tednik (leta 1941 v 32 številkah, leta 1942 v 45), potem pa je začel izhajati brez reda (leta 1943 v 28. številkah, leta 1944 v 15. številkah). 8. maja 1945 je prvič izšel kot dnevnik, tiskan v Trstu, 10. maja 1945 pa je bil prvi natisnjen v Ljubljani.

Dostop do celotnega besedila: od 1938 (letnik 1) do 1955 (letnik 16).
(Digitalizirano gradivo je dostopno v Časopisni čitalnici NUK: na namenskih računalnikih (1938–1955) in mikrofilmih (1955–1959).)

 
slika slovenec

Slovenec: političen list za slovenski narod (1873–1945)

Slovenec je bil vodilni časnik političnega katolicizma na Slovenskem. Vseboval je priloge: Teden v slikah, Naša gospodinja, Ilustrirani Slovenec. Najprej je izhajal tedensko, po juliju 1983 pa kot dnevnik. Kot ponedeljkova izdaja je v letih 1932–1939 izhajal Ponedeljski Slovenec. Časnik Slovenec je bil kritičen do slovenske politike, kot odgovor na mladoslovenski Slovenski narod. Vodilo Slovenca je bilo izraženo v geslu: »Vse za vero, dom, cesarja!«. Leta 1945 je bil ukinjen.

Dostop do celotnega besedila: od 1873 (letnik 1) do 1945 (letnik 73).

  
slika narod

Slovenski narod (1873–1945)

Časnik je izhajal najprej trikrat na teden v Mariboru, po letu 1873 pa je izhajal dnevno v Ljubljani. Vseboval je prilogi Slovenski tednik in Rodoljub. Bil je političen časopis, prvi slovenski dnevnik, vodilno slovensko liberalno glasilo pred 1. svetovno vojno. Deloval je pod geslom: »Vse za narod, svobodo in napredek«. Leta 1894 je postal Slovenski narod glasilo Napredne stranke. Kasneje, po letu 1943, je izhajal tedensko kot ponedeljkova izdaja časnika Jutro.

Dostop do celotnega besedila: od 1868 (letnik 1) do 1945 (letnik 77), številka 9.

 

 

 
slika slovenski dom

Slovenski dom (1935–1945)

Slovenski dom je začel izhajati leta 1935. Med vojno je postal uradno glasilo fašistične oblasti. Tako je iz desničarskega dnevnika postal glas okupatorja, ki je podpiral fašizem in nacizem, vse do konca izhajanja, leta 1945.

Dostop do celotnega besedila: od 1935 (letnik 1) do 1945 (letnik 10).

 

Obrazec za naročanje časnikov

O prevzemu vas bomo obvestili na e-naslov, ki ste ga navedli zgoraj. Izbirate lahko med osebnim prevzemom, dostavo po pošti ali elektronsko kopijo časnika.
S klikom na gumb "Pošlji" izjavljam, da je uporaba gradiva namenjena izključno za osebne, študijske ali raziskovalne namene in bo potekala skladno z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah.