Zdravljica - Znak evropske dediščine

Marca 2020 je Evropska komisija potrdila nominacijo Prešernove Zdravljice za Znak evropske dediščine in dragoceni dokument uvrstila med najpomembnejše spomenike, ki pričajo o zgodovini evropske ideje in povezovanja.


 


Zdravljica s svojim humanističnim sporočilom odraža bistvo ideje povezane in miroljubne Evrope. Prešernovi svobodoljubni in svetovljanski verzi presegajo časovne in prostorske meje ter so globoko aktualni še danes. Zdravljica ni zgolj slovenski nacionalni simbol: je neposredni izraz Pomladi narodov ter želje po mirnem sobivanju skupin in posameznikov ter boja za svobodo izražanja in odpravo cenzure. In ki je, nenazadnje, edina državna himna, ki identiteto skupnosti gradi na univerzalni, kozmopolitski izkušnji sobivanja in prijateljstva, v čemer odzvanja sporočilo Beethovnove Ode radosti, himne Evropske unije. Prva objava Zdravljice je tesno povezana z odpravo cenzure, kar je bila ena najbolj otipljivih pridobitev Pomladi narodov. Svoboda tiska je bila poleg svobode združevanja in odprave tlačanstva ena glavnih zahtev nacionalno-liberalnega gibanja 1848. Uveljavljanje vseh vidikov osebne svobode, vključno s svobodo govora, je tudi temeljno načelo Evropske konvencije o človekovih pravicah in Listine EU o temeljnih pravicah, ki sta osnovna dokumenta evropskega povezovanja.

Podelitev Znaka evropske dediščine je priznanje kulturni dediščini slovenskega naroda in njegovega prispevka k ideji evropskega povezovanja. Narodna in univerzitetna knjižnica je kot hranilka rokopisa postala sedež spomeniškega območja Prešernove Zdravljice.

Nominacija Zdravljice je nastala v sodelovanju Ministrstva za kulturo in Narodne in univerzitetne knjižnice kot nosilke spomenika ter zunanjih strokovnjakov. To je poleg Javorce in Partizanske bolnice Franja že tretji vpis slovenske dediščine na prestižni seznam evropske dediščine.