Med mnogimi nalogami, ki jih opravlja Narodna in univerzitetna knjižnica, je v prvi vrsti skrb za gradivo, ki tvori slovensko pisno kulturno dediščino in je konstitutivni del identitete slovenskega naroda. S tem zagotavljamo dostopnost gradiva za študij in raziskovanje, ki spodbujata znanstveno, kulturno in umetniško produkcijo jutrišnjega dne.
Nadvse veseli smo, ker pri ohranjanju pisne kulturne dediščine slovenskega naroda nismo sami. Hvaležni smo vsem posameznikom in organizacijam, ki nam pomagajo pri zbiranju, ohranjanju in promociji gradiva. Zato že od leta 2008 podeljujemo Trubarjeva priznanja za pomembne prispevke k ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine. Podeljujemo ga posameznikom ali pravnim osebam, ki so pomembno prispevali oziroma imajo pomembne zasluge za varovanje in ohranjanje nacionalne pisne kulturne dediščine. Trubarjevo priznanje je v obliki diplome in ga je možno prejeti le enkrat. Priznanja podeljuje posebna komisija, ki bo pobude zbirala na podlagi javnega razpisa za podelitev Trubarjevih priznanj.
Trubarjevo priznanje v letu 2024 prejmeta portal Kamra in
Center za konserviranje in restavriranje arhivskega gradiva Arhiva Republike Slovenije.
Priznanje bomo podelili v sredo, 11. decembra 2024, ob 17. uri, v avli pred Veliko čitalnico Narodne in univerzitetne knjižnice. Prijazno vabljeni.
Utemeljitvi
Portal Kamra
Portal Kamra, ki ga upravlja Osrednja knjižnica Celje, je regijski portal; pri njem namreč tesno sodelujejo osrednje pokrajinske oz. območne knjižnice in Združenje splošnih knjižnic, kar pomeni, da zapolnjuje vrzel in predstavlja hkrati neprecenljiv most med občinsko in državno ravnjo. S tem zainteresirani publiki širom Slovenije pa tudi v zamejstvu in izseljenstvu na tako rekoč domačem naslanjaču približa kulturno dediščino ter jo v obliki novic in povabil seznanja z različnimi dejavnostmi in dogodki, ki jih izvajajo knjižnice, arhivi in muzeji. Od 2010, odkar so vsebine Kamre dostopne prek evropske digitalne knjižnice Europeane, pa je segmente slovenske kulturne dediščine tudi po njeni zaslugi mogoče spoznavati, deliti in odkrivati v širših okvirih evropske digitalne kulturne dediščine.
Kulturne vsebine, ki jih vključuje portal Kamra, je na kratko mogoče opredeliti kot domoznanske, vendar zgolj, če to razumemo kot raziskovanje svoje ožje domovine. V bistvu pa vse na portalu digitalizirane vsebine, ki so tu dostopne z enega mesta, kreirane pa v organizacijah, ki so kompetentne vsaka za svoje področje, prek specifičnih znanj in vednosti ponujajo široko znanje in razgled. Prispevki so raznovrstni: od orisov zgodovine narodnih čitalnic in bralnih društev prek prispevkov o naravnih znamenitostih, kakršna je denimo kopališče Mariborski otok, pa do etnološko obarvanih predstavitev tradicije in običajev v posamezni regiji, če omenimo zgolj opis Prekmurskega tedna. Poleg besedilnega prikaza vsebin ne gre spregledati niti bogatega slikovnega materiala, ki portalu obenem daje poteze večpredstavnosti. Predvsem je mišljen uporabniški vmesnik Album Slovenije, namenjen zbiranju digitalnih kopij fotografij, ki so bile poprej na ogled samo v družinskih albumih, pa tudi dokumentov, pisem ipd.
Z impresivno številko več kot 4 milijone obiskov v letu 2023, prek 56.000 digitaliziranimi objekti, ki so povezani v 1051 digitalnih zbirk, spodbujanjem digitalizacije lokalnih domoznanskih vsebin, njihovim varovanjem, ohranjanjem, predstavljanjem in osveščanjem o njih si portal Kamra, ki je polno zaživel v letu 2008, brez dvomov zasluži Trubarjevo priznanje. Tudi kot spodbudo na poti v svojo polnoletnost.
Center za konserviranje in restavriranje arhivskega gradiva Arhiva Republike Slovenije
Center za konserviranje in restavriranje arhivskega gradiva je bil ustanovljen leta 1956 kot oddelek Muzeja narodne osvoboditve, leta 1980 pa je bil priključen današnjemu Arhivu Republike Slovenije. Ves čas je deloval kot oddelek odprtega tipa: posvečal se je konserviranju, restavriranju in materialnemu varovanju pisne in grafične dediščine ter likovnih del na papirju, in sicer ne le v obeh matičnih ustanovah, ampak tudi v drugih arhivih, muzejih in knjižnicah tako v Sloveniji kot v zamejstvu.
Danes v centru deluje devet konservatork in restavratork, ki svoje znanje poglabljajo na raznih izobraževanjih, razvijajo v raziskovalnih projektih in prenašajo naprej na usposabljanjih za slovenske in tuje konservatorje, restavratorje, knjižničarje, arhiviste in kustose, pa tudi na simpozijih, razstavah, v predavanjih in dokumentarnih filmih.
Med neprecenljivimi spomeniki nacionalne pisne in grafične dediščine, na katerih je center opravil konservatorsko-restavratorske posege, so iluminirani Kranjski antifonar iz leta 1491 iz Nadškofijskega arhiva Ljubljana, Dalmatinova Biblija iz leta 1584 iz Mestne knjižnice Kranj, Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske iz leta 1689 iz Biblioteke Slovenske akademije znanosti in umetnosti, iluminirana Spominska knjiga ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma s konca 17. in iz 18. stoletja iz Arhiva Republike Slovenije, Rokopis iz Škofič z začetka 19. stoletja iz Škofijskega arhiva v Celovcu in Kajuhova beležnica iz leta 1943 iz Knjižnice Velenje. Center se stalno vključuje tudi v reševanje gradiva, poškodovanega med poplavami.
V 68 letih delovanja je tako več generacij zaposlenih ključno prispevalo k varovanju, ohranjanju in predstavljanju nacionalne pisne kulturne dediščine v Sloveniji, zato si Center za konserviranje in restavriranje arhivskega gradiva Arhiva Republike Slovenije v letu 2024 zasluži Trubarjevo priznanje.