Trubarjevo priznanje

dekorativna slika

Med mnogimi nalogami, ki jih opravlja Narodna in univerzitetna knjižnica, je v prvi vrsti skrb za gradivo, ki tvori slovensko pisno kulturno dediščino in je konstitutivni del identitete slovenskega naroda. S tem zagotavljamo dostopnost gradiva za študij in raziskovanje, ki spodbujata znanstveno, kulturno in umetniško produkcijo jutrišnjega dne.

Nadvse veseli smo, ker pri ohranjanju pisne kulturne dediščine slovenskega naroda nismo sami. Hvaležni smo vsem posameznikom in organizacijam, ki nam pomagajo pri zbiranju, ohranjanju in promociji gradiva. Zato že od leta 2008 podeljujemo Trubarjeva priznanja za pomembne prispevke k ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine. Podeljujemo ga posameznikom ali pravnim osebam, ki so pomembno prispevali oziroma imajo pomembne zasluge za varovanje in ohranjanje nacionalne pisne kulturne dediščine. Trubarjevo priznanje je v obliki diplome in ga je možno prejeti le enkrat. Priznanja podeljuje posebna komisija, ki bo pobude zbirala na podlagi javnega razpisa za podelitev Trubarjevih priznanj.
 

Trubarjevo priznanje za leto 2023 prejme prof. dr. p. Metod Benedik.

Priznanje bomo podelili v torek, 30. januarja 2024, ob 13. uri,
v avli pred Veliko čitalnico Narodne in univerzitetne knjižnice
.

 

Utemeljitev

Pater Metod Benedik, slovenski teolog in cerkveni zgodovinar, zaslužni profesor Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, je preučeval zgodovino kapucinskih knjižnic na Slovenskem, posvečal pa se je tudi urejanju in predstavljanju njihove zapuščine.
Posebej podrobno je raziskal knjižni fond kapucinske knjižnice v Škofji Loki, za katero je skrbel kot predstojnik tamkajšnjega samostana v letih 1985‒1991 in 1999‒2008. V sodelovanju z Občino Škofja Loka in s pomočjo donatorjev je dosegel, da je knjižnica leta 2001 dobila bibliotekarko in da je leta 2008 zaživela v prenovljenih prostorih kot Knjižnica patra Romualda Marušiča skupaj s stalno razstavo o Škofjeloškem pasijonu. Predvsem po njegovi zaslugi je celoten fond te baročne knjižnice, ki je začela nastajati na začetku 18. stoletja in med drugimi dragocenostmi vsebuje 21 inkunabul, izvod Dalmatinove Biblije in izvirni rokopis Škofjeloškega pasijona, shranjen v klimatsko ustreznih razmerah, katalogiziran v sistemu Cobiss in dostopen tako raziskovalcem kakor širši javnosti. Kapucinska knjižnica v Škofji Loki je tako zgled sodobno urejene historične knjižne zbirke.
Druge zasluge Metoda Benedika so povezane z zgodovino slovenskega slovstva: napisal je številne študije, v katerih je raziskal dve medsebojno povezani področji delovanja kapucinov na Slovenskem v baročni dobi ‒ pridige in pasijonske procesije. Vrh tega delovanja je Benedikovo souredniško delo pri faksimilirani izdaji zbirke pridig Sacrum promptuarium Janeza Svetokriškega leta 1998 pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Objavil je temeljne raziskave o zgodovini, ozadjih in uprizoritvah Škofjeloškega pasijona, o njegovih ljubljanskih predhodnikih in verjetni zvezi s kapucinsko procesijo v Pragi, v drugih razpravah pa med velikimi osebnostmi iz slovenske zgodovine obravnaval tudi Primoža Trubarja.
Metod Benedik je več desetletij odlično prispeval k ohranjanju, raziskovanju in poznavanju nacionalne pisne kulturne dediščine, zato si v letu 2023 zasluži Trubarjevo priznanje.