Prejemniki Trubarjevega priznanja

2021

dr. Janez Šumrada in dr. Miran Košuta

Iz utemeljitve za dr. Janez Šumrada: je vrhunski raziskovalec enega od ključnih obdobij v zgodovinskem razvoju Slovencev od ljudstva do naroda, časa na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Temu prelomnemu obdobju slovenskega jezika in kulture se intenzivno posveča že več kot tri desetletja, vse od priprav na doktorsko disertacijo, ki jo je zasnoval na večletnem arhivskem delu v tujih in domačih knjižnicah. Posebej ga zanima raziskovanje novih, neznanih in slabo izkoriščenih virov, ki rezultate prikažejo v novi zgodovinski perspektivi. Velik del raziskav dr. Šumrade obravnava gradivo, ki ga hranijo zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, posebej zapuščino slavista Janeza Nepomuka Primica. Poleg razprav, že pred leti objavljenih v znanstvenih revijah v slovenskem in nemškem jeziku, je pred kratkim izšla tekstnokritična izdaja Primičevega rokopisa Listi, pisani med rimskim in francoskim cesarskim dvorom, ki je nastal leta 1809 in ga hrani Rokopisna zbirka NUK. Primičev prevod s področja diplomacije, ki bi, če bi bil tedaj objavljen, pomembno prispeval k oblikovanju strokovnega jezika in povezovanju slovenskega prostora s širšo evropsko družbo, je dr. Šumrada pospremil z obširno spremno študijo, priročnim slovarjem neznanih in manj znanih izrazov in kritičnim aparatom ter ga v letošnjem letu objavil v obsežni monografiji Rojevanje slovenskega diplomatskega jezika: Janez Nepomuk Primic in njegovi Listi (Mohorjeva družba, Celovec, 2021). Ker je Primic prevajal iz nemške izdaje iz leta 1808, je dr. Šumrada svoj osebni izvod tega tiska ob koncu raziskave podaril Narodni in univerzitetni knjižnici.

Iz utemeljitve za dr. Miran Košuta: literarni zgodovinar, kritik, prevajalec, esejist in redni profesor na Univerzi v Trstu, se v svojem izredno obsežnem in raznovrstnem znanstvenem opusu s posebno ljubeznijo in tankočutnostjo kot odličen poznavalec razmer posveča predvsem slovenskim avtorjem iz zamejstva oziroma v zamejstvu (Vladimir Bartol, Boris Pahor, Alojz Rebula, Stanko Vuk). Svoje poslanstvo predano izpolnjuje tudi na področju medkulturnega dialoga in sodelovanja z italijansko kulturo. Pred kratkim je knjižno objavo doživel njegov prevod Prešernovih pesmi, že leta pa se kot urednik ukvarja z zbranimi deli Vladimirja Bartola, predvsem z njegovo povojno kratko prozo, objavljeno v ljubljanskih in tržaških časopisih. Najpomembnejši vir pri tem raziskovanju je bila Bartolova literarna zapuščina, ki jo hrani Rokopisna zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Dr. Košuta si prizadeva tudi za stike med tržaškim literarnim muzejem Svevo/Joyce in NUK. V novi stavbi in prenovljenih razstavnih prostorih tržaškega muzeja naj bi kot rezultat sodelovanja sploh prvič na stalni razstavi predstavili tudi pomemben slovenski delež v literarni preteklosti Trsta. S svojimi prispevki je dr. Košuta pomagal pri projektu Društva slovenskih pisateljev Slovenska pisateljska pot, ki si prizadeva predstaviti domačo književnost širši javnosti, v prvi vrsti mladini. Dr. Miran Košuta si zasluži Trubarjevo priznanje za svoje velike zasluge za nacionalno pisno kulturno dediščino in njeno znanstveno promocijo v zamejstvu, matici in mednarodnem prostoru.

2020

dr. Pavel Zdovc in prof. dr. Michael Biggins

Iz utemeljitve za dr. Pavla Zdovca: "Pavel Zdovc je s svojo skromnostjo in požrtvovalnostjo odločilno prispeval k nepretrganemu razvoju slovenistike na Univerzi na Dunaju v 20. stoletju, tako da lahko morda zapišemo: kar je bil nekoč Miklošič slavistiki, je Zdovc moderni slovenistiki na Dunaju. Njegov znanstveni opus je izjemno dragocen prispevek k umestitvi kulturno pomembnih dokumentov v prostor in čas."

Iz utemeljitve za prof. dr. Michaela Bigginsa: "Prof. Michael Biggins je zapisal: »Slovenija je majhna, njena literatura pa ne.« Prav zaradi takšnih osebnosti lahko slovenska kultura uresničuje Trubarjevo vizijo »stati inu obstati«. Prof. Bigginsu, ki je slovenščino ponotranjil kot svoj intimni ali umetniški jezik, podeljujemo Trubarjevo priznanje za izjemne zasluge in vseživljenjsko ohranjanje, prevajanje in promocijo slovenske pisne kulturne dediščine na najvišji ravni v mednarodnem prostoru."

2019

dr. Miklavž Komel in prof. dr. Anton Janko (utemeljitvi)

2018

dr. Jedert Vodopivec

dekorativna slika

Dr. Jedert Vodopivec Tomažič, univ. dipl. inženirka kemije, že od leta 1980 dela kot konservatorka-restavratorka v Arhivu Republike Slovenije. Od leta 1990 in vse do danes vodi Center za restavriranje in konserviranje arhivskega gradiva. Z odločitvami in delovanjem na različnih področjih konservatorsko-restavratorske dejavnosti je veliko pripomogla k visoki strokovnosti Centra in znanju drugih konservatorjev-restavratorjev pisne kulturne dediščine iz Slovenije in Hrvaške.  O strokovnem in znanstvenem delu priča njena bogata bibliografija. 

2017

prof. dr. Miran Hladnik

2016

dr. Lojze Gostiša

2015

dr. Anja Dular
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si

2014

dr. Kozma Ahačič
Mihaela Kocjančič

2013

dr. Primož Simoniti
Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU

2012

dr. Franz Lackner
dr. Milena Mileva Blažić
dr. Jana Kolar

2011

Stanka Golob
Ifigenija Simonović
Društvo slovenskih pisateljev

2010

mag. Jasna Hrovat
prof. dr. Marijan Smolik

2009

prof. ddr. Nataša Golob
prof. France Pibernik
dr. Rozina Švent

2008

Mercator d.d..
dr. Mihael Glavan
prof. Tonka Menart