Trubarjevo priznanje

dekorativna slika

Med mnogimi nalogami, ki jih opravlja Narodna in univerzitetna knjižnica, je v prvi vrsti skrb za gradivo, ki tvori slovensko pisno kulturno dediščino in je konstitutivni del identitete slovenskega naroda. S tem zagotavljamo dostopnost gradiva za študij in raziskovanje, ki spodbujata znanstveno, kulturno in umetniško produkcijo jutrišnjega dne.

Nadvse veseli smo, ker pri ohranjanju pisne kulturne dediščine slovenskega naroda nismo sami. Hvaležni smo vsem posameznikom in organizacijam, ki nam pomagajo pri zbiranju, ohranjanju in promociji gradiva. Zato že od leta 2008 podeljujemo Trubarjeva priznanja za pomembne prispevke k ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine. Podeljujemo ga posameznikom ali pravnim osebam, ki so pomembno prispevali oziroma imajo pomembne zasluge za varovanje in ohranjanje nacionalne pisne kulturne dediščine. Trubarjevo priznanje je v obliki diplome in ga je možno prejeti le enkrat. Priznanja podeljuje posebna komisija, ki bo pobude zbirala na podlagi javnega razpisa za podelitev Trubarjevih priznanj.  

 

Trubarjevo priznanje v letu 2021 prejmeta dr. Janez Šumrada in dr. Miran Košuta.

 

Dr. Janez Šumrada je vrhunski raziskovalec enega od ključnih obdobij v zgodovinskem razvoju Slovencev od ljudstva do naroda, časa na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Temu prelomnemu obdobju slovenskega jezika in kulture se intenzivno posveča že več kot tri desetletja, vse od priprav na doktorsko disertacijo, ki jo je zasnoval na večletnem arhivskem delu v tujih in domačih knjižnicah. Posebej ga zanima raziskovanje novih, neznanih in slabo izkoriščenih virov, ki rezultate prikažejo v novi zgodovinski perspektivi. Velik del raziskav dr. Šumrade obravnava gradivo, ki ga hranijo zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, posebej zapuščino slavista Janeza Nepomuka Primica. Poleg razprav, že pred leti objavljenih v znanstvenih revijah v slovenskem in nemškem jeziku, je pred kratkim izšla tekstnokritična izdaja Primičevega rokopisa Listi, pisani med rimskim in francoskim cesarskim dvorom, ki je nastal leta 1809 in ga hrani Rokopisna zbirka NUK. Primičev prevod s področja diplomacije, ki bi, če bi bil tedaj objavljen, pomembno prispeval k oblikovanju strokovnega jezika in povezovanju slovenskega prostora s širšo evropsko družbo, je dr. Šumrada pospremil z obširno spremno študijo, priročnim slovarjem neznanih in manj znanih izrazov in kritičnim aparatom ter ga v letošnjem letu objavil v obsežni monografiji Rojevanje slovenskega diplomatskega jezika: Janez Nepomuk Primic in njegovi Listi (Mohorjeva družba, Celovec, 2021). Ker je Primic prevajal iz nemške izdaje iz leta 1808, je dr. Šumrada svoj osebni izvod tega tiska ob koncu raziskave podaril Narodni in univerzitetni knjižnici.

Dr. Miran Košuta, literarni zgodovinar, kritik, prevajalec, esejist in redni profesor na Univerzi v Trstu, se v svojem izredno obsežnem in raznovrstnem znanstvenem opusu s posebno ljubeznijo in tankočutnostjo kot odličen poznavalec razmer posveča predvsem slovenskim avtorjem iz zamejstva oziroma v zamejstvu (Vladimir Bartol, Boris Pahor, Alojz Rebula, Stanko Vuk). Svoje poslanstvo predano izpolnjuje tudi na področju medkulturnega dialoga in sodelovanja z italijansko kulturo. Pred kratkim je knjižno objavo doživel njegov prevod Prešernovih pesmi, že leta pa se kot urednik ukvarja z zbranimi deli Vladimirja Bartola, predvsem z njegovo povojno kratko prozo, objavljeno v ljubljanskih in tržaških časopisih. Najpomembnejši vir pri tem raziskovanju je bila Bartolova literarna zapuščina, ki jo hrani Rokopisna zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Dr. Košuta si prizadeva tudi za stike med tržaškim literarnim muzejem Svevo/Joyce in NUK. V novi stavbi in prenovljenih razstavnih prostorih tržaškega muzeja naj bi kot rezultat sodelovanja sploh prvič na stalni razstavi predstavili tudi pomemben slovenski delež v literarni preteklosti Trsta. S svojimi prispevki je dr. Košuta pomagal pri projektu Društva slovenskih pisateljev Slovenska pisateljska pot, ki si prizadeva predstaviti domačo književnost širši javnosti, v prvi vrsti mladini. Dr. Miran Košuta si zasluži Trubarjevo priznanje za svoje velike zasluge za nacionalno pisno kulturno dediščino in njeno znanstveno promocijo v zamejstvu, matici in mednarodnem prostoru.