Zaključeni raziskovalni projekti

2020

Naslov projekta: Europeana Common Culture
Obdobje: 1. 1. 2019–30. 6. 2020
Nosilec/koordinator: Fundacija Europeana 
Vodja projekta v NUK: Matjaž Kragelj
Partnerji: 23 javnih in zasebnih organizacij s področja kulturne dediščine
Sofinancer: Evropska komisija - Innovation and Networks Executive Agency (INEA), program CEF TELECOM (2018-EU-IA-0015)
Opis projekta: Projekt je vključeval dva tesno povezana cilja: 1) razviti usklajeno in harmonizirano okolje za nacionalne agregatorje, deliti vire in tehnična sredstva ter uskladiti skupna priporočila in standarde za delo; 2) zagotavljati kakovostne vsebine in metapodatke za čim večjo uporabo digitalnih zbirk Europeane. Rezultati projekta so bili naslednji:

  • izboljšali smo eno tretjino od 14 milijonov metapodatkov, ki jih Europeani zagotavljajo nacionalni agregatorji;
  • dosegli smo 2. stopnjo specifikacije Europeana Publishing;
  • dodali smo 1,7 milijona novih zapisov v skladu s specifikacijami 3. ali 4. stopnje;
  • semantično smo obogatili metapodatke;
  • usposabljanje izvajalcev v organizacijah kulturne dediščine, spletna prisotnost in ozaveščanje javnosti o pomenu in vsebinah Europeane.

Rezultati projekta omogočajo lažje objavljanje vsebin v Europeani, boljšo kakovost digitalnih vsebin, približevanje digitalnih vsebin najširši javnosti in kulturnim ustanovam ter večjo uporabno vrednost digitalne kulturne dediščine za potrebe izobraževanja, znanosti, turizma, javne uprave in drugih uporabnikov s področja kreativnih industrij.
Spletna stran projekta: https://ec.europa.eu/inea/en/connecting-europe-facility/cef-telecom/2018-eu-ia-0015.

 

2017

Naslov projekta: Rise of  Literacy in Europe Thematic Collection
Obdobje: 1. 9. 2017–28. 2. 2019
Nosilec/koordinator: NUK
Vodja projekta v NUK: dr. Renata Šolar
Partnerji: Fundacija Europeana in 12 drugih partnerjev
Sofinancer: Evropska komisija - Innovation and Networks Executive Agency (INEA), program CEF TELECOM - CEF-TC-2016-3 
Opis projekta: Cilj projekta je bil predstaviti razvoj pismenosti v Evropi na osnovi bogatega pisnega gradiva, ki ga je prispevalo dvanajst evropskih nacionalnih knjižnic. Digitalizirano gradivo je vključevalo reprezentativna dela v različnih evropskih jezikih, kot so srednjeveški rokopisi od 4. do 15. stoletja, tiskane knjige od zgodnjega 16. stoletja do konca 19. stoletja ter revije in časopisi od 18. do sredine 20. stoletja. Vključeni so jezikovni in drugi priročniki (slovnice, slovarji, učbeniki, potopisi, otroške knjige), ki predstavljajo pismenost različnih družbenih slojev. Posebna tematska zbirka v digitalni knjižnici Europeana je bila oblikovana kot vstopna točka za iskanje, za virtualne razstave in za potrebe izobraževanja. Ob zaključku projekta je bilo v digitalni obliki javnosti na voljo približno 1500 rokopisov, 2600 knjig in drugega tiskanega gradiva (brošure, razglednice, letaki) ter več kot 200.000 strani časopisov in revij.

 

2012

Naslov projekta: Digitalizacija in trajno ohranjanje slovenskega izseljenskega tiska v Kanadi
Obdobje: 27. 1. 2012–31. 12. 2012
Nosilec/koordinator: NUK
Vodja projekta v NUK: Helena Janežič
Financer: Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Opis projekta: V poletnih mesecih 2012 je bila v NUK na ogled razstava o življenju in delovanju Slovencev, ki živijo v Kanadi, ter predstavitev pisatelja Teda Kramolca. Ob tej priložnosti smo s pomočjo sredstev Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu digitalizirali pomembnejše serijske publikacije (časopise in revije), ki so ali pa še izhajajo v Kanadi v slovenskem jeziku: Slovenska država (1950–2001), Razgovori in razgledi (1955–1957), Slovenska misel (1961–1965), Edinost (1942–1948) in Jedinstvo – Unity (1948–1971). Gradivo je dostopno na portalu Digitalne knjižnice Slovenije.

 

2011

Naslov projekta: ENUMERATE – a new EU project on digital heritage statistics
Obdobje: 1. 2. 2011–31. 1. 2014
Nosilec/koordinator: Collections Trust, London, Velika Britanija
Vodja projekta v NUK: mag. Gorazd Vodeb
Financer: Evropska komisija, CIP-ICT PSP-2010-4
Opis projekta: Poglavitni cilj projekta je bil ustvariti zanesljive osnovne statistične podatke o digitalizaciji, trajnem  ohranjanju digitalnih virov in elektronskem dostopu do kulturne dediščine v Evropi. V letu 2010 so bili dostopni statistični podatki o evropski digitalni dediščini le okvirni in razpršeni. Evropska komisija in številne agencije ter aktivno delujoči na kulturnem področju niso imeli verodostojne podatkovne baze za sprejemanje strateških odločitev o vlaganjih v digitalizacijo. Projekt ENUMERATE je omogočil izboljšanje kakovosti in razpoložljivosti podatkov o digitalni dediščini. Jedro projekta je bil konzorcij desetih partnerjev, imenovan »tematsko omrežje«, ki so sodelovali pri razvoju metodologije zajemanja statističnih podatkov o digitalnih virih ter drugih podatkov o napredku pri digitalizaciji.
Prispevek o raziskavi je objavljen v reviji Knjižnica, 60(1), 2016, 83-112. (https://knjiznica.zbds-zveza.si/knjiznica/article/view/6151).

Naslov projekta: Digitalizacija in trajno ohranjanje revij Meddobje - Entresiglo in Zbornik Svobodne Slovenije
Obdobje: 16. 3. 2011–31. 12. 2011
Nosilec/koordinator: NUK
Vodja projekta v NUK: Helena Janežič
Financer: Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Opis projekta: Na portalu Digitalna knjižnica Slovenije smo omogočili dostop in trajno hranjenje (arhiviranje) dveh pomembnih kulturno-literarnih izseljenskih revij, ki izhajata v Argentini. Revija Meddobje izhaja že od leta 1954, Zbornik Svobodne Slovenije pa je izhajal od leta 1949 do 1975. Obe reviji sta izvrsten pomnik časa in vir za poznavanje ljudi, zgodovinskih dejstev in družbenih gibanj slovenskih izseljencev.

 

2010

Naslov projekta: IMPACT II (Improving Access to Text - 2. faza)
Obdobje: 1. 4. 2010–31. 12. 2011
Nosilec/koordinator: Kraljeva knjižnica Nizozemske, Amsterdam, Nizozemska
Vodja projekta v NUK: dr. Alenka Kavčič-Čolić
Financer: Evropska komisija, 7. okvirni program
Opis projekta: Izkušnje pri masovni digitalizaciji evropske pisne kulturne dediščine so pokazale, da so sodobna programska orodja za optično prepoznavanje znakov (OCR) pomanjkljiva, še zlasti v primerih starejših besedil oziroma pisav. Namen projekta je bil razvoj jezikovnih tehnologij za gradnjo leksikografskih zbirk starejših besedil za lažje optično prepoznavanje. V prvi fazi projekta, tj. v letih 2008–2009, se je konzorcij posvetil nemščini, angleščini in nizozemščini, v drugi fazi so se pridružili predstavniki slovanskih (Poljaki, Bolgari, Slovenci, Čehi) ter romanskih jezikov (Francozi, Španci). V tej fazi projekta smo se posvetili raziskavam v okviru jezikov novih partnerjev in pri tem  uporabili metodologijo ter prilagodili orodja, ki so bila razvita v prvi fazi projekta. Od slovenskih partnerjev v konzorciju smo sodelovali raziskovalci NUK in Instituta Jožef Stefan. Rezultati projekta so bili v pomoč pri hitrejši in bolj kakovostni masovni digitalizaciji starejših tiskov za potrebe različnih digitalnih knjižnic (Europeana, Google Books). Nastali korpus starejših besedil, ki so ga razvili v Institutu Jožef Stefan, je bil integriran z iskalnikom v Digitalni knjižnici Slovenije.
Spletna stran projekta: http://www.impact-project.eu/

 

2009

Naslov projekta: dLib.siPlus – Nove vsebine in storitve Digitalne knjižnice Slovenije
Obdobje: 17. 8. 2009–30. 9. 2010
Nosilec/koordinator: NUK
Vodja projekta v NUK: mag. Aljoša Nikl
Financer: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Evropski sklad za regionalni razvoj
Opis projekta: Namen projekta dLib.siPlus je bil zagotoviti celovitejši in učinkovitejši dostop do digitalnih vsebin na portalu Digitalna knjižnica Slovenije. V okviru projekta smo na portal vključili nove digitalne zbirke, ki so del nacionalne kulturne in znanstvene dediščine. Razvili smo nove funkcionalnosti in storitve, ki so obogatile in povezale že obstoječe in nove e-vsebine ter olajšale iskanje po le-teh. Med glavnimi dejavnostmi projekta so bile digitalizacija in javni dostop do glasbenih posnetkov in starejših dokumentov pisne slovenske kulturne dediščine, vzpostavitev nacionalnega sistema sledljivosti dokumentov in nacionalnega digitalnega arhiva za e-vsebine na področju znanstveno-raziskovalnega dela, razvoj novih funkcionalnosti za dostop do e-vsebin kot je npr. digitalna geoknjižnica in virtualni vodič v 3D tehniki. Posebna pozornost je bila namenjena raziskavam in prenosu znanja na področju trajnega ohranjanja digitalnih virov.

Naslov projekta: DEDI II – razširitev Enciklopedije naravne in kulturne dediščine na Slovenskem
Obdobje: 1. 7. 2009–30. 9. 2010.
Nosilec/koordinator: XLAB d.o.o., Ljubljana
Vodja projekta v NUK: dr. Renata Šolar
Financer: MVZT, Evropski sklad za regionalni razvoj
Opis projekta: Projekt je predstavljal nadgradnjo pilotnega raziskovalnega projekta DEDI I, ki je bil namenjen izdelavi koncepta spletne zbirke naravne in kulturne dediščine in je potekal v letu 2008. Rezultat projekta je bila študija izvedljivosti in implementacija portala kulturne in naravne dediščine. DEDI je bila prva slovenska digitalna multimedijska predstavitev slovenske premične in nepremične kulturne in naravne dediščine, ki je preko spleta ponudila kakovostne in kompleksne vsebine najširši javnosti na enostaven in privlačen način. Pregledovanje objektov kulturne dediščine je bilo v projektu DEDI II nadgrajeno z inovativnim konceptom "napredne dediteke", ki povezuje več objektov kulturne in naravne dediščine v celovito zgodbo. Namen predstavnikov konzorcija je bil, da DEDI postane nepogrešljivi del nacionalne kulturno-turistične ponudbe in uporaben pripomoček za e-učenje.
Spletna stran projekta: http://www.dedi.si/

Naslov projekta: EOD – eBooks on Demand: A European Library Network / EOD – e-knjige po naročilu
Obdobje: 1. 5. 2009–30. 4. 2014
Nosilec/koordinator: Univerzitetna knjižnica Innsbruck, Avstrija
Vodja projekta v NUK: dr. Alenka Kavčič-Čolić
Financer: Evropska komisija, programa Kultura
Opis projekta: Projekt je nadaljevanje eTEN-ovega projekta DOD (Digitisation on Demand – digitalizacija knjig po naročilu), ki je potekal v obdobju 2006–2008. Poglavitni cilji projekta je bil razširitev mreže knjižnic, ki nudijo storitev EOD – e-knjige po naročilu, promocija  storitve EOD kot primera dobre prakse na področju evropskega sodelovanja ter zagotavljanje izmenjave znanja s področja digitalizacije in razvoja uporabniških storitev z drugimi organizacijami, ki hranijo pisno kulturno dediščino. Projekt vključuje 13 knjižnic iz osmih evropskih držav. Spletna stran je prevedena v osem evropskih jezikov, zato tudi podpira medkulturni dialog med knjižnicami in uporabniki starejšega knjižnega gradiva.
Spletna stran storitve EOD: https://books2ebooks.eu/sl/content/evropske-knjige-na-voljo-kot-e-knjige-po-naro%C4%8Dilu-za-zmerno-ceno

Naslov projekta: EuropeanaTravel
Obdobje: 1. 5. 2009–30. 4. 2011
Nosilec/koordinator: Nacionalna knjižnica Estonije, Talin, Estonija
Vodji projekta v NUK: mag. Zoran Krstulović in mag. Karmen Štular-Sotošek
Financer: Evropska komisija, program eVsebinePlus
Opis projekta: Cilj projekta je bil digitalizacija različnih gradiv s področja potovanj in turizma ter vključitev le-teh v evropsko digitalno knjižnico Europeana. Digitalizirano gradivo obsega knjige, priročnike, zemljevide, fotografije, filme, zvočne posnetke in razglednice na temo potovanj, turizma, trgovskih poti in odkrivanja sveta. V projekt so bile vključene večje evropske univerzitetne  in nacionalne knjižnice ter združenji LIBER (Assiociation of European Research Libraries) in CENL (Conference of European National Librarians). Digitalizirana gradiva so bila posredovana Europeani prek dveh agregatorjev. The European Library (TEL) je poskrbela za posredovanje metapodatkov nacionalnih knjižnic v Europeano. Za prenos podatkov iz univerzitetnih knjižnic je University College London razvil poseben agregator.
Spletna stran projekta: https://pro.europeana.eu/project/europeanatravel

 

2008

Naslov projekta: DEDI – Digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem
Obdobje: 15. 3.–15. 10. 2008
Nosilec/koordinator: XLAB d.o.o., Ljubljana
Vodja projekta v NUK: dr. Renata Šolar
Financer: MVŠZT, Strukturni skladi
Opis projekta: Projekt je bil predkonkurenčni razvojno-raziskovalni projekt na področju „e-vsebine in e-storitve na področju kulture”. Zasnovan je bil kot interdisciplinarni pilotni projekt, ki se je končal z izdelavo prototipa. Prototip je bil namenjen oblikovanju vsebinsko bogate zbirke naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, ki je v pilotni fazi izhajala iz vsebinskih zbirk Narodne in univerzitetne knjižnice, Parka Škocjanske jame ter podatkov Registra nepremične kulturne dediščine, ki jih vodi Direktorat za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo. Prototip je omogočil preverjanje uporabnosti informacijskih in tehnoloških rešitev za ostale slovenske organizacije, ki hranijo zbirke naravne in kulturne dediščine. Načrtovanje in razvoj spletne enciklopedije, kot je DEDI, katere cilj je visoka stopnja uporabnosti tako za strokovno kot laično javnost, lahko na kratko opredelimo kot oblikovanje kompleksnega informacijskega sistema.
Spletna stran projekta: http://www.dedi.si

Naslov projekta: Europeana Local
Obdobje: 1. 6. 2008–31. 5. 2011.
Nosilec/koordinator: Regija Sogn og Fjordane, Norveška
Vodja projekta v NUK: Breda Karun
Financer: Evropska komisija, program eVsebinePlus, Mreže dobre prakse (Best Practice Network)
Opis projekta: Cilj projekta je bil evidentirati približno 4 milijone digitaliziranih objektov v evropskih lokalnih in regionalnih kulturnih organizacijah kot so splošne knjižnice, arhivi in muzeji ter njihove podatke objaviti na portalu Europeane. V ta namen je vsak od 32 partnerjev poskrbel za pripravo metapodatkov in predstavitvenih sličic objektov ter vzpostavil agregator. Slovenske vsebine so bile posredovane prek dveh agregatorjev, dLib.si in KAMRA. V okviru projekta smo na Europeano posredovali več kot 40.000 metapodatkov iz 43 zbirk.
Spletna stran projekta: https://pro.europeana.eu/project/europeanalocal/

Naslov projekta: ARROW – Accessible Registries of Rights Information and Orphan Works towards Europeana
Obdobje: 1. 9. 2008–30. 3. 2011
Nosilec/koordinator: Italijanska zveza založnikov (Associazione Italiana degli Editori)
Vodja projekta v NUK: dr. Sonja Svoljšak
Financer: Evropska komisija, program eVsebinePlus
Opis projekta: Arrow je bil projekt konzorcija evropskih nacionalnih knjižnic, založnikov in organizacij za kolektivno upravljanje z avtorskimi pravicami. Njegov cilj je bil izdelava distribuirane baze podatkov, ki naj bi omogočila poizvedovanje po informacijah o statusu avtorskih pravic na individualnih avtorskih delih na mednarodnem nivoju, ter registra del, katerih imetnik avtorskih pravic ni znan (t. i. dela sirote oziroma »orphan works«). Na tak način naj bi knjižnicam in drugim sorodnim organizacijam, ki se ukvarjajo z digitalizacijo, zagotovili pomoč pri ugotavljanju avtorskopravnega statusa monografskih publikacij in jim priskrbeli verodostojne podatke, na podlagi katerih bi se lažje odločale za ustrezne postopke pri pridobivanju pravic za digitalizacijo.
Spletna stran projekta: http://www.arrow-net.eu/

Naslov projekta: ENTITLE
Obdobje: 1. 1. 2008–31. 12. 2009
Nosilec/koordinator: MDR Partners, London
Vodja projekta v NUK: Breda Karun
Financer: Evropska komisija, program Lifelong Learning
Opis projekta: Namen projekta je bil podpreti vlogo splošnih knjižnic v procesu vseživljenjskega učenja ter povezati dobre prakse in iniciative, predvsem na področju neformalnega učenja. Razvili smo orodje za merjenje vpliva splošnih knjižnic v procesu vseživljenjskega učenja, pripravili priporočila in smernice ter z organizacijo delavnic v sodelujočih državah promovirali neformalno učenje v knjižnicah.
Spletna stran projekta: http://www.entitlelll.eu/  (Spletna stran ni več dostopna!)

Naslov projekta: CHRESP: Cultural heritage research meets practice
Obdobje: 1. 4. 2008–31. 7. 2009
Nosilec/koordinator: NUK
Vodja projekta v NUK: dr. Jana Kolar
Financerja: Evropska komisija, 7. okvirni program in ARRS
Opis projekta: Cilj projekta je bil organizacija 8. mednarodne konference o raziskavah na področju kulturne dediščine, ki je potekala v Ljubljani od 10.–12. 11. 2008. Ob tej priliki je bil objavljen zbornik prispevkov.
Spletna stran projekta: https://cordis.europa.eu/project/id/213026

 

2007

Naslov projekta: DRIVER II: Digital Repository Infrastructure Vision for European Research
Obdobje: 1. 12. 2007–30. 11. 2009
Nosilec/koordinator: National and Kapodistrian University of Athens, Atene, Grčija
Vodja projekta v NUK: dr. Alenka Kavčič-Čolić
Financer: Evropska komisija, 7. okvirni program
Opis projekta: Projekt je bil nadaljevanje projekta DRIVER, katerega namen je bil povezovati digitalne znanstvene repozitorije (digitalne zbirke znanstvenih publikacij) sodelujočih partnerjev. V okviru dveletnega projekta so se mreži DRIVER priključili trije novi partnerji: Tehniška univerza na Danskem, Univerza Minho iz Portugalske in NUK. Infrastruktura, dodatno razvita v okviru projekta DRIVER II, je postala osnovna za povezovanje novih znanstvenih repozitorijev in ustvarjanje evropske mreže vsebinsko ter formalno zelo različnih digitalnih repozitorijev. Oktobra 2009 so v Gentu vsi partnerji projekta ustanovili konfederacijo COAR (Confederation of Open Access Repositories), ki zagotavlja nadaljnji razvoj infrastrukture DRIVER ter širitev mreže na druge celine.
Spletna stran projekta: https://www.sub.uni-goettingen.de/en/projects-research/project-details/projekt/driver-ii/

Naslov projekta: TELplus
Obdobje: 1. 10. 2007–30. 9. 2009
Nosilec/koordinator: Nacionalna knjižnica Estonije, Talin, Estonija
Vodja projekta v NUK: mag. Zoran Krstulović
Financer: Evropska komisija, program eVsebinePlus
Opis projekta: Gre za ciljni projekt za digitalne knjižnice, ki ga je podpiral CENL. Predstavljal je del načrta za spremembo Evropske knjižnice (TEL) v Evropsko digitalno knjižnico (EDL) ter za odpravo težav, ki so ovirale dostop do digitalnih vsebin nacionalnih knjižnic. Združil je zbirke in kataloge, ki so bili dostopni samo prek protokola Z 39.50, in jih uskladil s protokolom OAI za izmenjavo metapodatkov. Uvedel je tudi izboljšave na področju uporabnosti, posebej pri prikazu rezultatov iskanja in večjezičnosti. Projektu sta se pridružili še nacionalni knjižnici Bolgarije in Romunije kot polnopravni članici TEL.
Spletna stran projekta: http://www.theeuropeanlibrary.org/telplus (Strežnik od leta 2019 ne deluje več zaradi združitve portala in storitev TEL z Europeano. Več podatkov: https://www.europeana.eu/fr/TEL)

Naslov projekta: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si / Digital Library of Slovenia – dLib.si
Obdobje: 1. 9. 2007–28. 4. 2011
Nosilec/koordinator: NUK
Vodja projekta v NUK: mag. Zoran Krstulović
Financer: Norveški finančni mehanizem
Opis projekta: Splošni cilj projekta je bil zbiranje in ohranjanje slovenske pisne kulturne dediščine ter omogočanje dostopa prek portala dLib.si. V okviru projekta smo digitalizirali in oblikovali podatkovne zbirke slovenske pisne dediščine, ki so enostavno in javno dostopne prek interneta slovenski in svetovni javnosti. S finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma je Digitalna knjižnica Slovenije postala glavni slovenski portal za dostop do slovenske pisne kulturne dediščine, vsako leto pa je bogatejša za več tisoč strani digitalnih vsebin. Projekt je potekal v okviru šestih delovnih sklopov:

  • identifikacija pomembnih zbirk, ki predstavljajo kulturno dediščino Slovenije, vzpostavitev podatkovne baze ter oblikovanje meril za ohranjanje podatkov;
  • vzpostavitev centrov za digitalizacijo v NUK in partnerskih knjižnicah z osnovno opremo in usposobljenimi zaposlenimi;
  • vzpostavitev digitalnega repozitorija v NUK, ki bo zadovoljeval merila za ohranjanje digitalnih gradiv;
  • digitalizacija pisne kulturne dediščine;
  • zagotavljanje najširše dostopnosti do digitalizirane slovenske pisne kulturne dediščine;
  • obveščanje najširše javnosti o projektu in promocija.

Spletna stran projekta: Projekt ni nikoli imel svoje spletne strani, saj so vse rešitve bile vključene v obstoječo Digitalno knjižnico Slovenije: http://www.dlib.si

Naslov projekta: Strategy development for the digitization of special collections within the NUL in order to protect and provide access to the Macedonian written cultural heritage
Obdobje: 1. 6. 2007–30. 6. 2008
Nosilec/koordinator: NUK, Alenka Kavčič Čolić
Financer: Avstrijski znanstveni institut (ASO)
Opis projekta: V okviru enoletnega projekta sta Univerzitetna knjižnica v Gradcu in NUK pomagali Nacionalni in univerzitetni knjižnici "Sv. Klemen Ohridski" v Skopju pri pripravi strategije za digitalizacijo starega gradiva in pri izdelavi metodološkega okvira za trajno ohranjanje elektronskih virov.
Spletna stran projekta: http://www.aso.zsi.at/project_3_11_2007.html (Spletna stran projekta je ukinjena v letu 2013, ko je ASO zaprl svoja vrata v Sloveniji).

Naslov projekta: EDLnet
Obdobje: 1. 7. 2007–30. 6. 2009
Nosilec/koordinator: Nizozemska kraljeva knjižnica
Vodja projekta v NUK: mag. Zoran Krstulović
Financer: Evropska komisija, program eVsebinePlus
Opis projekta: Namen projekta je bil:

  • vzpostaviti model sodelovanja med partnerji s področja kulture (knjižnice, muzeji, arhivi in avdio-vizualni sektor), da bi zagotovili interoperabilnost digitalnih vsebin s področja kulture, kot podporo realizaciji izgradnje Evropske digitalne knjižnice (European Digital Library – EDL);
  • doseči soglasje o načinu izgradnje in opredeliti cilje izgradnje Evropske digitalne knjižnice;
  • izgradnja možnih organizacijskih, vodstvenih in poslovnih modelov Evropske digitalne knjižnice ter predstavitev le-teh partnerjem in zainteresirani javnosti;
  • uporabiti znanje in organizacijsko strukturo Evropske knjižnice (The European Library – TEL) za vzpostavitev podobne institucije za Evropsko digitalno knjižnico.

Spletna stran projekta: http://www.europeandigitallibrary.eu/edlnet/. (Spletna stran ne deluje več. Projekt je opisan na spletni strani enega od partnerjev: https://www.museogalileo.it/en/library-and-research-institute/projects/european-projects/771-edlnet-thematic-network.html)

 

2006

Naslov projekta: DIZZIS - Razvoj digitalne zbirke znanstveno-raziskovalnih in strokovnih publikacij
Obdobje: 1. 10. 2006–30. 9. 2008
Nosilec/koordinator: NUK
Vodja projekta v NUK: dr. Melita Ambrožič
Financer: ARRS/MVŠZT ("Konkurenčnost Slovenije 2006–2013", CRP-V2-0217)
Opis projekta: Projektne naloge so bile usklajene in ustrezno umeščene v izvajanje projekta izgradnje Digitalne knjižnice Slovenije, ki je potekala v skladu s strateškimi cilji in strategijami, sprejetimi za obdobje 2007–2010 (Strategija razvoja Digitalne knjižnice Slovenije: 2007–2010). Projekt DIZZIS je bil usmerjen na problematiko izgradnje digitalnih zbirk celotnih besedil znanstvenih in  strokovnih publikacij ter digitalnih zbirk gradiv, ki imajo multimedijski značaj. Modeli reševanja posameznih vprašanj so bili oblikovani ali preizkušeni v postopku zasnove, oblikovanja, dopolnjevanja, zagotavljanja dostopnosti in pogojev za trajno ohranjanje gradiv v digitalni zbirki visokošolskih del, vprašanja izgradnje digitalnih zbirk multimedijskih gradiv pa na osnovi zasnove multimedijske digitalne zbirke Jurij Vega ter na dopolnjevanju že obstoječih zbirk t. i. neknjižnega gradiva. Digitalni zbirki Visokošolska dela  in Jurij Vega sta dostopni prek portala Digitalne knjižnice Slovenije.

Naslov projekta: Digitisation on Demand (DoD)
Obdobje: 1. 10. 2006–30. 6. 2008
Nosilec/koordinator: Univerza v Innsbrucku, Lepopold-Franzens Universität Bibliothek, Avstrija
Vodja projekta v NUK: dr. Alenka Kavčič-Čolić
Financer: Evropska komisija, program eTEN
Opis projekta: Projekt je v trinajstih partnerskih organizacijah, med njimi tudi v NUK, omogočil uvajanje storitve digitalizacija knjig na zahtevo. Z digitalizacijo gradiva je nastajala zbirka dragocenih elektronskih knjig, ki so oplemenitene z dodatnimi funkcijami (iskanje po celotnem besedilu, metapodatki) in so dosegljive v okviru storitvene mreže EoD na internetu.
Spletna stran projekta: http://books2ebooks.eu/?lang=s

Naslov projekta: EDLproject – European Digital Library Project
Obdobje: september 2006 – februar 2008
Nosilec/koordinator: Nacionalna knjižnica Nemčije in Eremo Srl
Vodja projekta v NUK: dr. Maja Žumer
Financer: Evropska komisija, program eVsebinePlus
Opis projekta: Projekt je nadaljeval delo, opravljeno v projektih TEL in TEL-ME-MOR. Glavni cilji so bili: v Evropsko knjižnico vključiti še gradivo preostalih nacionalnih knjižnic iz EU, in sicer iz: Belgije, Grčije, Islandije, Irske, Liechtensteina, Luksemburga, Norveške, Španije in Švedske; razvijati storitve Evropske knjižnice in izboljševati portal predvsem na področju večjezičnosti; vzpodbuditi sodelovanje med Evropsko knjižnico in drugimi razvojnimi pobudami na področju kulturne dediščine; poudariti poseben pomen CENL pri omogočanju dostopa do digitalnih vsebin ter pri sodelovanju med Evropsko knjižnico in drugimi ponudniki vsebin, vključenimi v financiranje programa eCotentPlus.
Spletna stran projekta: http://edlproject.eu/ (Spletna stran ni več dostopna! Iz tega projekta se je razvila Europeana: https://www.europeana.eu/sl)

 

2005

Naslov projekta: Web Cultural  Heritage
Obdobje: 25. 9. 2005–24. 9. 2006.
Nosilec/koordinator: Nacionalna knjižnica Republike Češke
Vodja projekta v NUK: dr. Alenka Kavčič-Čolić
Financer: Evropska komisija, Kultura 2000
Opis projekta: Za NUK je projekt pomenil poglabljanje raziskave na področju kriterijev selekcije spletnih strani,  ki smo jih kot izhodišče postavili v okviru projekta "Metodologija zbiranja in arhiviranja slovenskih elektronskih publikacij na medmrežju".
Spletna stran projekta: http://www.webarchiv.cz/culture-2000/ (Spletna stran ni več dostopna!)

Naslov projekta: TEL-ME-MOR: The European Library: Modular Extensions for Mediating Online Resources
Obdobje: 1. 2. 2005–31. 1. 2007
Nosilec/koordinator: Nemška nacionalna knjižnica
Vodja projekta v NUK: mag. Zoran Krstulović
Financer: Evropska komisija, 6. okvirni program
Opis projekta: TEL-ME-MOR je nadaljevanje projekta TEL iz leta 2001. Njegov cilj je bil vključevanje 10 nacionalnih knjižnic iz novih držav članic v Evropsko knjižnico kot enakopravne članice. TEL je bila pobuda, ki je potekala pod okriljem Konference direktorjev evropskih nacionalnih knjižnic (CENL), s ciljem zagotavljanja poenotenega dostopa do elektronskih virov glavnih evropskih nacionalnih knjižnic in do drugih knjižničnih storitev.
Spletna stran projekta: http://www.nuk.uni-lj.si/telmemor/ (Strežnik od leta 2019 ne deluje več zaradi združitve portala in storitev TEL z Europeano. Več podatkov: https://www.europeana.eu/fr/TEL)

Naslov projekta: PaperVOC: Hlapne organske snovi v zbirkah kulturne dediščine na papirju – vir informacij ali zdravstveno tveganje?
Obdobje: 1. 1. 2005–31. 12. 2009
Nosilec/koordinator: dr. Matija Strlič, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
Vodja projekta v NUK: dr. Jana Kolar
Financer: ARRS
Opis projekta: Cilj projekta je bil na inovativen način pridobiti informacije o kakovosti delovnega okolja v zbirkah kulturne dediščine na papirju, ter hkrati o materialni kakovosti teh zbirk. Opravljena je bila pionirsko in široko zastavljena raziskava hlapnih organskih snovi (HOS), ki se nahajajo v skladiščnih prostorih knjižnic in arhivov. Pridobljeni so bili podatki, ki jih potrebujejo konzervatorji, upravljalci teh zbirk, in osebje, ki z zbirkami dnevno rokuje, kakor tudi podatki za oceno zdravstvenega tveganja.
Spletna stran projekta: http://www.science4heritage.org/papervoc/

Naslov projekta: PaperTreat - Evaluation of mass deacidification processes
Obdobje: 1. 1. 2005–31. 7. 2008
Nosilec/koordinator: NUK
Vodja projekta v NUK: dr. Jana Kolar
Financer: Evropska komisija, 6. okvirni program
Opis projekta: Cilj triletnega raziskovalnega projekta je bil zbrati najboljše metode varovanja pisne kulturne dediščine na kislem papirju (izdelanem okvirno v obdobju 1850–1990). V sklopu projekta smo opredelili obseg problema “kislih knjig” v NUK, kar nam bo omogočilo izdelavo celovitega načrta varovanja gradiva. V nadaljevanju smo definirali razmerje cene/učinkovitosti posameznih masovnih metod, ki podaljšajo življenjsko dobo ogroženemu gradivu, kot so hladna hramba, masovno razkislinjenje idr. Izdelali smo tudi metode za kontrolo kakovosti masovnega razkislinjenja.
Spletna stran projekta: https://cordis.europa.eu/project/id/6584

Naslov projekta: SurveNIR - Near Infrared Tool for Collection Surveying
Obdobje: 1. 1. 2005–31. 7. 2008
Nosilec/koordinator: dr. Matija Strlič, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
Vodja projekta v NUK: dr. Jana Kolar
Financer: Evropska komisija, 6. okvirni program
Opis projekta: V okviru projektu je bilo izdelano orodje za neporušno ovrednotenje lastnosti papirja, kot so kislost, mehanske lastnosti idr. Z napravo, ki temelji na bližnji infrardeči spektrometriji, je mogoče v nekaj sekundah pridobiti podatke, ki so ključnega pomena za ukrepe na področju varovanja gradiva.
Spletna stran projekta: http://www.science4heritage.org/survenir/

Naslov projekta: Virtualni regijski pomnilnik KAMRA
Obdobje: 2005–2008
Nosilec/koordinator: Zveza splošnih knjižnic
Vodja projekta v NUK: Breda Karun
Financer: Sredstva so bila pridobljena na več razpisih in iz različnih virov.
Opis projekta: Namen regijskega portala KAMRA je bil vzpostaviti okolje, preko katerega bodo uporabnikom dostopne digitalne vsebine, ki jih kreirajo ali jih bodo kreirali knjižnice, arhivi in muzeji na lokalnem nivoju, pa tudi informacije o lokalnih organizacijah, društvih in njihovih dejavnostih. V začetni fazi je bilo načrtovano vključevanje organizacij s področja kulture, kasneje pa so bile vključene tudi druge organizacije, npr. izobraževalne, sektor gospodarstva itd.
Spletni naslov portala: http://www.kamra.si/

Naslov projekta: Zaščita izseljenskega gradiva v ZDA
Obdobje: 2005
Nosilec/koordinator: NUK, dr. Jana Kolar 
Vodja projekta v NUK: mag. Rozina Švent.
Financer: Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Opis projekta: Projekt je vključeval pregled izseljenskega arhivskega in knjižnega gradiva v ZDA (knjižni zbirki dr. Rada Lenčka v New Yorku in dr. Jožeta Velikonje v Seattlu) ter več zasebnih arhivov in knjižnic v Clevelandu. V celoti je bilo pregledano gradivo dr. Velikonje in tudi prepeljano v NUK, zapuščina dr. Lenčka pa je bila pregledana delno (v NUK je bilo odposlanih 18 škatel gradiva).

Naslov projekta: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si
Obdobje: 2005
Nosilec/koordinator: NUK
Vodja projekta v NUK: mag. Zoran Krstulović
Financer: NUK/MK in MVZT/Direktorat za informacijsko družbo
Opis projekta: Namen projekta je bil vzpostaviti sistematičen, postopen in kooperativen pristop k uresničevanju poslanstva sodobnih knjižnic, to je zbiranja, ohranjanja in omogočanja dostopa do tradicionalnega in elektronskega gradiva. Uspešna realizacija projekta je predstavljala temelj za nastanek nacionalne strategije digitalizacije ter dostopa do elektronskih publikacij. Temeljni cilji projekta so bili:

  • zasnovati in vzpostaviti nacionalni repozitorij za trajno ohranjanje digitalne kulturne dediščine;
  • prek interneta zagotoviti dostopnost gradiva, objavljenega v digitalni obliki ali na klasičnih nosilcih s pomočjo njihove pretvorbe v digitalno obliko (digitalizacija);
  • vzpostavitev portala digitalne knjižnice;
  • zagotavljanje infrastrukture in tehnične podpore za digitalizacijo in trajno ohranjanje digitalne dediščine;
  • izobraževanje za digitalno knjižnico.

Spletna stran Digitalne knjižnice Slovenije: http://www.dlib.si/

 

2004

Naslov projekta: Value added services for the memory of the world
Obdobje: 1. 10. 2004–30. 6. 2005
Nosilec/koordinator: Vasarhelyi, Madžarski nacionalni tehnično-informacijski center in knjižnica, Budimpešta, Madžarska
Vodja projekta v NUK: mag. Alenka Kavčič-Čolić
Financer: UNESCO Regional Participation Programme: Memory of the World
Opis projekta: V okviru projekta smo skenirali deset reprezentančnih del slovenskih znanstvenikov oziroma znanstvenikov, ki so na različnih znanstvenih področjih od 16. do 19. stoletja delovali na ozemlju današnje Slovenije. Gre predvsem za dela naravoslovne znanosti, medicine in matematike. Vsako posamezno delo je predstavljeno tudi s krajšim prispevkom, v katerem lahko najdemo osnovne podatke o avtorju ter nekaj vsebinskih poudarkov predstavljenega dela. Besedila smo zaradi lažjega razumevanja vsebine za uporabnike iz mednarodnega okolja prevedli v angleščino.
Spletna stran projekta: http://www.omikk.bme.hu:8080/unesco/community-list  (Spletna stran ni več dostopna!)

Naslov projekta: reUSE: reuse digital master files of printed material
Obdobje: 26. 6. 2004–25. 6. 2006
Nosilec/koordinator: Univerza v Innsbrucku, Avstrija
Vodja projekta v NUK: mag. Alenka Kavčič-Čolić
Financer: Evropska komisija, e-Vsebine
Opis projekta: Namen projekta je bila izdelava digitalnih arhivov elektronskih dokumentov (pre-printov), ki so osnova za izdelavo tiskanih publikacij (publikacije komercialnih založnikov, univerz, nevladnih organizacij itd.). S temi dokumenti, ki bi jih hranili v nacionalnih knjižnicah in na univerzah, bi nastajali digitalni arhivi dokumentov, ki bi se v prihodnosti z dodano vrednostjo lahko ponovno izkoristili.
Spletna stran projekta: http://reuse.uibk.ac.at/

Naslov projekta: Deutsch-slovenisch/Kroatische Übersetzungen 1848–1918
Obdobje: 2004–2008
Nosilec/koordinator: dr. Erich Prunč, Karl-Franzens-Universitaät Graz, Avstrija
Vodja projekta v NUK: Mojca Šavnik
Financer: Avstrijska akademija znanosti, Balkanska komisija
Opis projekta: V večletnem projektu (2004-2008) smo za naročnika digitalizirali knjige, in sicer starejše prevode iz nemščine v slovenščino.

 

2003

Naslov projekta: CALIMERA – Cultural applications: Local institutions mediating electronic resource access
Obdobje: 1. 12. 2003–31. 5. 2005
Nosilec/koordinator: Občina Lizbona, Oddelek za knjižnice in arhive, Portugalska
Vodja projekta v NUK: Breda Karun
Financer: Evropska komisija FP6, IST
Opis projekta: 18-mesečni projekt je raziskal tehnične razvojne rešitve, ki so se že pojavile v IST ali nacionalnih projektih ter ocenil njihov potencial kot tudi tehnološke možnosti, primerne za široko uporabo v lokalnih kulturnih ustanovah. Koordiniral in identificiral je vse potencialno zainteresirane, kot so skupine strokovnjakov, nacionalna in lokalna politična telesa, gospodarstvo, s čemer je bil ustvarjen temelj za sodelovanje na naslednjih EU razpisih. Projekt CALIMERA je ob uporabi rezultatov 5. okvirnega programa, razširjal dobro prakso, mobiliziral in dodajal EU vrednost IST nacionalnim programom, tako da je izdelal smernice in orodja s posebnim poudarkom na potrebah lokalnih arhivov in muzejev, ob čemer je bila vedno v ospredju potreba končnega uporabnika. To koordinacijsko in pripravljalno delo je bilo podprto z diseminacijskim programom, usmerjenim na politična telesa, menedžerje in strokovnjake, katerega glavno orodje je spletna stran, ki omogoča dostop do primerov dobre prakse, relevantnih raziskav in inovativnih rešitev. Projekt je razvil globalne strukture za sodelovanje pri lokalnih servisih z EU raziskovalnimi partnerji, hkrati pa spodbujal vključitev držav jugovzhodne Evrope, bodoče kandidatke za pridružitev EU.
Spletna stran projekta: https://cordis.europa.eu/project/id/507740

Naslov projekta: Mikroanalitske metode za določanje pH papirja
Obdobje: 1. 1. 2003–30. 9. 2005
Nosilec/koordinator: NUK
Vodja projekta v NUK: dr. Jana Kolar
Financer: MVZT/ARRS (MVZT, aplikativni projekti, L1-5237) in MK
Opis projekta: V okviru aplikativnega projekta smo evalvirali metodo za določanje pH papirja in razvili novo, nedestruktivno metodo za določanje kislosti papirja. Najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na trajnost papirja, je njegov pH. V kislem mediju je poglavitna razgradna reakcija kislinska hidroliza celuloze, alkalne pH vrednosti pa povečajo obseg avtooksidativnih reakcij celuloze. Oba mehanizma vodita do postopnega krajšanja celulozne verige in s tem povezane krhkosti papirja. Zato je natančno, nedestruktivno merjenje pH papirja ključnega pomena za ohranjanje pisne kulturne dediščine. Po definiciji se pH meri v vodnih raztopinah, kar povzroča precej težav pri določanju pH vrednosti trdnega materiala kot je papir. Standardi za določanje pH papirja sicer obstajajo, a so prirejeni za potrebe papirne industrije. Edina nedestruktivna metoda za površinsko merjenje pH vključuje elektrodo s premerom 1 cm, kar pa je povsem nespremenljivo za uporabo na izvirnih dokumentih ali npr. merjenje pH tankih črt zapisa.

Naslov projekta: Oblikovanje zbirke člankov slovenskih avtorjev v polnem besedilu
Obdobje: 1. 10. 2003–30. 9. 2005
Nosilec/koordinator: NUK
Vodja projekta v NUK: dr. Melita Ambrožič
Financer: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za znanost in šport/ARRS in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo/ Ministrstvo za informacijsko družbo ("Konkurenčnost Slovenije 2001-2006", CRP-V2-0899-0619)
Opis projekta: V okviru projekta smo ustvarili edinstveno podatkovno bazo in elektronski arhiv vseh pomembnejših sodobnih slovenskih periodičnih publikacij, med njimi tudi tistih, ki jih obstoječi medijski posredniki že pokrivajo. Cilj projekta je bila digitalizacija in avtomatizacija bibliografske obdelave člankov iz dnevnega časopisja in drugih serijskih publikacij ter omogočanje hitrejšega dostopa do njihovega celotnega besedila in poizvedovanja po njih. Sistem, ki smo ga razvili s partnerji, je omogočil naslednje funkcionalnosti: vpogled na skenirano sliko celotne strani časnika; vpogled na skeniran članek; OCR predelavo besedila; avtomatsko indeksiranje besedila na podlagi predefiniranih gesel; možnost vnosa NUK-ovega geslovnika in novih gesel ter šifrantov; iskanje po bibliografski bazi in po celotnem besedilu; vmesnik za vnos, poizvedovanje in pregledovanje besedil; prenos bibliografskih podatkov v druge formate (npr. COMARC, Dublin Core).

Naslov projekta: Oblikovanje in analiza zbirke slovenskih digitaliziranih in elektronskih publikacij nacionalnega pomena (ZDEP)
Obdobje: 1. 1. 2003–31. 12. 2004
Nosilec/koordinator: dr. Dunja Mladenič, Institut Jožef Stefan
Vodja projekta v NUK: mag. Alenka Kavčič-Čolić
Financer: NUK/Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za šolstvo znanost in šport (aplikativni projekti - L2-5257-0106-03).
Opis projekta: Projekt ZDEP je bil v nekem smislu nadaljevanje projekta "Metodologija zbiranja in arhiviranje slovenskih elektronskih publikacij na medmrežju". Na podlagi že pripravljene metodologije arhiviranja elektronskih publikacij v omenjenem projektu naj bi Institut Jožef Stefan izdelal ustrezno aplikacijo, ki bi omogočala združevanje različnega gradiva na različnih nosilcih zapisa in enostaven dostop do vsebin z ene lokacije. V zbirko bi bilo možno vključevati publikacije, ki so že rojene v elektronski obliki (elektronske monografije, serijske publikacije in spletne strani), in smo jih kot nacionalna knjižnica dolžni ohranjati za prihodnost, kakor tudi skenirane podobe starega gradiva, ki ga zaradi velikega povpraševanja javnosti želimo zaščititi (kartografsko gradivo, stari rokopisi ipd.). Aplikacija je bila izdelana in testirana v NUK, vendar je zahtevala še kasnejše izpopolnitve.

Naslov projekta: Vzpostavitev sistema inventarizacije in varovanja knjižnične kulturne dediščine v zamejstvu in izseljenstvu
Obdobje: 1. 10. 2003–30. 9. 2005
Nosilec/koordinator: NUK, dr. Jana Kolar
Vodja projekta v NUK: mag. Rozina Švent
Financer: ARRS ("Konkurenčnost Slovenije 2001–2006", CRP 828805, šifra projekta V 5 - 0805) in MK
Opis projekta: Temeljni namen projekta je bil ugotoviti stanje knjižnic in knjižničnega gradiva v izseljenskih/zdomskih skupnostih (v kakšnih pogojih delujejo, kakšno gradivo hranijo) in kakšna je njihova pripravljenost, da se vključijo v slovenski vzajemni katalog. Zaradi kratkega izvedbenega roka je bila raziskava (anketa) izvedena le na omejenem območju (ZDA, Argentina, Avstralija, Švedska, Srbija in Črna gora, Italija – Trst), vendar so rezultati pokazali veliko željo, da bi se tudi te knjižnice vključile v enotni knjižnični sistem. Vse knjižnice so pri tem pričakovale pomoč države Slovenije in predvsem NUK kot nacionalne knjižnice (tako pomoč v gradivu kot tudi ustrezno strokovno podporo).

Naslov projekta: Slovenske knjige na trgu
Obdobje: 1. 2. 2003–31. 1. 2004
Nosilec/koordinator: NUK
Vodja projekta v NUK: dr. Eva Kodrič-Dačić
Financer: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport (CRP V5-0793-02), Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za informacijsko družbo
Opis projekta: Namen projekta je bil raziskati možnosti uporabe podatkovne zbirke slovenskega vzajemnega kataloga oziroma podatkovne zbirke Slovenske bibliografije za potrebe boljše dostopnosti slovenskih publikacij oziroma publikacij slovenskih založb. Končni cilj projekta je bil izdelava modela za podatkovno zbirko, ki bo dostopna na medmrežju in bo potencialne uporabnike/kupce informirala o dostopnosti slovenskih publikacij oziroma o publikacijah slovenskih založnikov na trgu in o njihovi ceni.

 

2002

Naslov projekta: Metodologija zbiranja in arhiviranja slovenskih elektronskih publikacij na medmrežju
Obdobje: 1. 10. 2002–30. 09. 2004
Nosilec/koordinator: dr. Eva Kodrič-Dačić, NUK
Strokovni vodja projekta: mag. Alenka Kavčič-Čolić
Financer: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport in Ministrstvo za informacijsko družbo ("Konkurenčnost Slovenije 2001–2006", CRP V5-0789-0619)
Opis projekta: Rezultat projekta je metodološki model, v katerem so bila oblikovana strokovna izhodišča za zbiranje in arhiviranje slovenskih elektronskih publikacij dostopnih on-line ter delujočega prototipnega spletnega arhiva. Model je določil splošne standarde, metode in postopke za vse elektronske publikacije, ki so dosegljive prek medmrežja. Obenem so v Institutu Jožef Stefan izdelali zmogljiv robot, ki nam je omogočil testno zajemanje slovenskega medmrežja.

Naslov projekta: InkCor – Stabilisation of Iron Gall Ink Containing Paper
Obdobje: 1. 3. 2002–28. 2. 2005
Nosilec/koordinator: NUK
Vodja projekta v NUK: dr. Jana Kolar
Financer: Evropska komisija, 5. okvirni program, EVK4-CT-2001-00049
Opis projekta: Poglavitni cilj projekta InkCor je bil razvoj sistema za nevodno stabilizacijo železo-taninskih črnil. Da bi dosegli osnovni cilj, je bilo treba znatno poglobiti obstoječe poznavanje procesov razgradnje papirja in sestave železo-taninskih črnil ter ovrednotiti korozivne lastnosti osnovnih sestavin. V sklopu projekta je bila razvita metoda identifikacije črnil in z dodanimi ustreznimi antioksidanti izboljšana tehnika nevodnega razkislinjenja. Projektni cilj smo dosegli s sodelovanjem vseh akterjev, povezanih z zaščito dokumentov: kustosov, konzervatorjev in raziskovalcev (konzervacijskih in analitskih kemikov ter fizikov). Ob zaključku projekta so bila nova znanja predstavljena na mednarodni delavnici, organizirani v NUK.
Spletna stran projekta: https://cordis.europa.eu/project/id/EVK4-CT-2001-00049

Naslov projekta: COSEC
Obdobje: september 2002 – februar 2004
Nosilec/koordinator: NUK
Vodja projekta v NUK: Ivan Kanič
Financerja: Zavod za odprto družbo in NUK
Opis projekta: Cilj projekta je bila vzpostavitev osnovnih funkcij konzorcija slovenskih knjižnic za nabavo elektronskih virov. Konzorcij je bil ustanovljen s podpisom pogodbe o sodelovanju s strani osmih ustanoviteljev, imenovan je bil upravni odbor konzorcija COSEC in njegova izvršna direktorica, promocijske aktivnosti pa so obsegale predstavitve, seminarje in delavnice s tujimi predavatelji. Konzorcij je že pred formalno ustanovitvijo uspel izpogajati in pridobiti nekaj ugodnih ponudb za nabavo elektronskih virov.
Spletna stran konzorcija: http://www.nuk.uni-lj.si/cosec

 

2001

Naslov projekta: Razvoj tehničnega prototipa laserskega sistema za restavriranje papirja
Obdobje: 1. 7. 2001–31. 12. 2003
Nosilec/koordinator: NUK
Vodja projekta v NUK: dr. Jana Kolar
Financer: NUK/Ministrstvo za kulturo (Ministrstvo za znanost in tehnologijio, aplikativni projekti, L2-3195)
Opis projekta: Cilj projekta je bil razvoj sistema za čiščenje papirja z uporabo laserja. Tovrsten sistem mora biti enostaven za uporabo in ekonomičen, da bi ga lahko uporabljali restavratorji v knjižnicah, arhivih, muzejih in tudi zasebnih delavnicah za ohranjanje dokumentov. Poleg tega  morajo biti delavni pogoji optimizirani tako, da omogočijo maksimalen učinek ob čim manjši razgradnji pisne podlage. Uporaba laserske tehnologije za površinsko čiščenje papirnih materialov historičnega pomena je sicer še dokaj neraziskana. Ima več prednosti pred klasičnimi postopki, saj gre za brezkontaktno metodo, ki omogoča čiščenje tudi zelo krhkih materialov, s katerimi je sicer rokovanje otežkočeno. Med obdelavo se ne spremeni struktura materiala, omogoča visoko natančnost, ne zahteva uporabe kemikalij in je okolju prijazna. Zaradi možnih neželenih interakcij laserske svetlobe s substratom pa je treba natančno opredeliti delovne pogoje (valovna dolžina, energija), in sicer tako da je razgradnja celuloze minimalna. V okviru projekta razvit prototip je predstavljal novost v ponudbi konzervatorske opreme.

Naslov projekta: Linking and Exploring Authority Files (LEAF)
Obdobje: 1. 3. 2001–31. 5. 2004
Nosilec/koordinator: Staatsbibliothek zu Berlin – Preußischer Kulturbesitz, Nemčija
Vodja projekta v NUK: Mihael Glavan
Financer: Evropska komisija, 5. okvirni program, IST-2000-26323
Opis projekta: Cilj projekta je bil oblikovanje normativne baze avtorskih in korporativnih značnic za rokopisno gradivo. Predstavljal je nadaljevanje mednarodnega projekta MALVINE, v katerem je pri oblikovanju mednarodne bibliografske baze novejših rokopisov sodelovalo deset evropskih knjižnic. V letu 2000 so bile opravljene pripravljalne faze za projekt LEAF: programski osnutek, zbiranje dokumentacije, oblikovanje predloga in potrditev projekta v Bruslju. V letu 2001 je bila podpisana pogodba o financiranju projekta z EU, poleg koordinatorja je v projektu sodelovalo še 14 partnerjev, med njimi tudi NUK. V okviru projekta je bila izdelana poskusna aplikacija programskega orodja za vnos, preiskovanje in povezovanje normativnih značnic, ki ji je sledilo testno vnašanje normativnih zapisov za rokopisno gradivo.
Spletna stran projekta: https://cordis.europa.eu/project/id/IST-2000-26323

Naslov projekta: TEL – The European Library
Obdobje: 1. 2. 2001–31. 1. 2004
Nosilec/koordinator: Britanska knjižnica, Velika Britanija
Vodja projekta v NUK: dr. Maja Žumer
Financer: Evropska komisija, 5. okvirni program, IST-2000-25347 
Opis projekta: Cilj projekta je bil razvoj skupnih osnov (politike, standardi, tehnična ogrodja) za razvoj vseevropske digitalne knjižnice, ki bo omogočala enoten, večjezični dostop do distribuiranih nacionalnih digitalnih zbirk evropskih nacionalnih knjižnic. Namen projekta je bil raziskati in spodbuditi formalno sodelovanje čim večjega števila deležnikov ter njihovo poenotenje glede standardov in procesov, ki bodo omogočali enostaven dostop do različnih vrst gradiv (v klasični in elektronski obliki), hranjenih na različnih lokacijah, ter preučiti možne načine posredovanja gradiva uporabnikom. V projektu je sodelovalo devet partnerjev, od tega sedem evropskih nacionalnih knjižnic, ter Konferenca evropskih nacionalnih knjižnic (CENL).
Spletna stran projekta: https://cordis.europa.eu/project/id/IST-2000-25347

Naslov projekta: Splošni slovenski geslovnik
Obdobje: 1. 1. 2001–31. 3. 2002
Nosilec/koordinator: NUK
Vodja projekta v NUK: mag. Zoran Krstulović
Financer: NUK/MK
Opis projekta: Cilj projekta je bil izdelava splošnega slovenskega geslovnika, ki naj bi vseboval pravila za tvorjenje predmetnih oznak ter osnovni nabor gesel. Geslovnik naj bi omogočil poenoteno vsebinsko obdelavo v nacionalnem vzajemnem bibliografskem sistemu na splošni ravni.
Spletna stran geslovnika: http://old.nuk.uni-lj.si/ssg/ssg.html

 

2000

Naslov projekta: Chemiluminescence – a Novel Tool in Paper Conservation Studies (PAPYLUM)
Obdobje: 1. 7. 2001–31. 1. 2006
Nosilec/koordinator: dr. Boris Pihlar in dr. Matija Strlič, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Ljubljani
Vodja projekta v NUK: dr. Jana Kolar
Financer: Evropska komisija, 5. okvirni program, EVK4-CT-2000-00038
Opis projekta: Cilj projekta je bil razvoj novega kemiluminiscenčnega instrumenta za ovrednotenje razgradnje historičnih papirjev. Podatki, pridobljeni v okviru izvedbe projekta, so omogočili oceno trajnosti posameznih papirjev in na njeni osnovi uvajanje pravočasnih zaščitnih oziroma konzervatorskih ukrepov za njihovo ohranjanje. Glej več: http://www.science4heritage.org/papylum/
Spletna stran projekta: https://cordis.europa.eu/project/id/EVK4-CT-2000-00038

Naslov projekta: Centri za permanentno izobraževanje knjižničarjev
Obdobje: 2000–2003
Nosilec/koordinator: NUK
Vodja projekta v NUK: dr. Melita Ambrožič
Financer: Zavod za odprto družbo, Budimpešta in Zavod za odprto družbo Slovenije
Opis projekta: Izobraževalni center NUK se je v letu 2000 vključil v mednarodni projekt Zavoda za odprto družbo Budimpešta, katerega cilj je bil vzpostaviti centre za permanentno izobraževanje knjižničarjev in uporabnikov oziroma okrepiti delovanje že vzpostavljenih centrov v Srednji in Vzhodni Evropi. Sredstva, ki jih je izobraževalni center prejel od Zavoda za odprto družbo – Mrežni knjižnični program, Budimpešta in Zavoda za odprto družbo Slovenija, so bila namenjena izvajanju regionalne funkcije (sodelovanje s sosednjimi državami pri vzpostavljanju izobraževalnih centrov) ter dopolnitvi izobraževalne ponudbe in potrebne opreme.

Naslov projekta: Razvoj novih metod za konzerviranje papirja in pergamenta
Obdobje: 2000
Nosilec/koordinator: NUK
Vodja projekta v NUK: dr. Jana Kolar
Financer: NUK/MK
Opis projekta: V okviru projekta je raziskovalna skupina razvijala dve novi metodi za ovrednotenje oksidativne razgradnje papirja. Pri prvi metodi, tj. metodi detekcije hidroksilnih radikalov s pomočjo N,N‛-(5-nitro, 1,3-phenylene) bisglutaramide (NPG), pri reakciji nastajajo močno obarvani orto- in para- substituirani produkti in jih zato lahko enostavno določimo s spektrofotometrom. Z metodo je bilo dokazano, da so ravno hidroksilni radikali poglavitni vzrok za razgradnjo alkalnih papirjev med staranjem, ter da reakcija poteka hitreje kot pri višjih pH vrednostih. Potekal je tudi razvoj metode nedestruktivnega zasledovanja oksidativne razgradnje s pomočjo kemiluminiscence. Raziskovalna skupina je poleg tega raziskovala še vpliv konzervatorskih postopkov na obseg razgradnje celuloze.

Naslov projekta: Informacijska pismenost – moja pot v Evropo
Obdobje: 2000
Nosilec/koordinator: NUK
Vodja projekta v NUK: Ivan Kanič
Financer: NUK/MK
Opis projekta: Projekt je potekal v treh fazah. V prvi fazi je bila pripravljena in izdana tiskana publikacija »Koliko poznam Evropsko unijo – izbrani viri«, potekala pa je tudi predstavitev informacijskih virov EU in o EU študentom Ekonomske fakultete. Druga faza je obsegala izvedbo predavanja in kviza v Knjižnici Otona Župančiča za osnovnošolce, dijake in študente. V tretji fazi pa je bila pripravljena publikacija »Koliko poznam Evropsko unijo – izbrani viri« v elektronski izdaji, prilagojeni slabovidnim in slepim.

 

1999

Naslov projekta: Digitalizacija zbirke portretnih fotografij znanih Slovencev
Obdobje: 1999–2001
Nosilec/koordinator: NUK
Vodja projekta v NUK: mag. Renata Šolar
Financer: Zavod za odprto družbo, Budimpešta in NUK/MK
Opis projekta: Projekt je predstavljal prvi del širše zasnovanega projekta Digitalizacija izbranega gradiva Kartografske in slikovne zbirke NUK. Skeniranih je bilo 11.000 portretov, njihova obdelava pa je bila zaključena oktobra leta 2000. Hkrati je potekala kontrola obdelanih skenogramov. V letu 2000 so potekale tudi aktivnosti v zvezi z urejanjem avtorskih pravic, narejen je bil tudi izbor skenogramov za objavo na spletni strani NUK. V letu 2001 je bila izdelana še programska oprema za uporabniški dostop do skenogramov in pripravljeni izbor skenogramov za predstavitev projekta na TEL. Portretne fotografije znanih Slovencev so danes dostopne prek portala dLib.si.

Naslov projekta: Digitalizacija Kopitarjeve zbirke slovanskih srednjeveških kodeksov
Obdobje: 1999–2001
Nosilec/koordinator: NUK
Vodji projekta v NUK: Vilenka Jakac-Bizjak in Mihael Glavan
Financer: Zavod za odprto družbo, Budimpešta in NUK/MK
Opis projekta: Kopitarjeva knjižnica, ki jo NUK hrani vse od leta 1845, in predstavlja dragocenost tudi v svetovnem merilu, je zbirka 34 slovanskih kodeksov iz časa od 11. do 15. stoletja. NUK se je za digitalizacijo gradiva odločil zato, da bi izvirno gradivo zaščitil ter javnosti omogočil dostop do njegovih digitalnih kopij. Dodatni del projekta je bila priprava spremnega bibliografskega gradiva za pripravo iskalnih parametrov po digitalni zbirki – kot najprimernejša osnova za to se je izkazal Mošinov bibliografski popis Kopitarjeve zbirke. Slednji namreč vključuje vse potrebne kodikološke elemente, po katerih je bilo mogoče izdelati programske iztočnice za iskanje. V ta namen je bilo treba izdelati sisteme fontov, ki vsebujejo tudi stare cirilske, grške in druge znake, ki se pojavljajo v omenjenih kodeksih. Zatem so potekale še naslednje projektne faze: kopiranje posnetega arhiva na DHL medijih na vzporeden arhiv DDS3 (ali DDS4), kompresija skenogramov za uporabo na internetu ter skeniranje Mošinove bibliografske opreme za iskanje po bazi. Digitalizacija Kopitarjeve zbirke je bila končana v začetku leta 2000, posnetih je bilo približno 13.000 strani rokopisov, od katerih ima marsikateri barvne poslikave. V letu 2001 je bilo izdelano in aplicirano še ustrezno programsko orodje za preiskovanje digitalne zbirke.
Spletna stran projekta: http://www.nuk.uni-lj.si/kopitarjevazbirka/

Naslov projekta: Slovenski pravilnik za katalogizacijo
Obdobje: 1999–2001
Nosilec/koordinator: NUK
Vodja projekta v NUK: Zlata Dimec
Financer: NUK/MK/MZT
Opis projekta: NUK je več let načrtoval pripravo novega pravilnika za katalogizacijo. Pravilnik i priručnik za izradbu abecednih kataloga (PPIAK) Eve Verone je namreč postal neustrezen iz več razlogov. Z ministrstvom za znanost in tehnologijo so o tem potekali dogovori od leta 1997 (izdelava projektne naloge, ki jo je pripravila ekspertna skupina, predstavitev njenih stališč in javna razprava o projektu). Novembra 1999 je bila podpisana pogodba z Ministrstvom za znanost in tehnologijo, s katero se je NUK zavezal, da bo do 30. 5. 2000 pripravil pregled obstoječih katalogizacijskih pravil z referencami na ustrezne pravilnike. NUK je nalogo opravil v dogovorjenem roku, pri tem pa upošteval skrajšano izdajo angloameriških pravil (»The Concise AACR« / prepared by Michael Gorman, 1998 revision. Chicago: ALA, 1999), ki jo je ministrstvo navedlo kot vzorec za strukturo priročnika. Priročnik za katalogizacijo z naslovom PREKAT (Priročnik za enostavno uporabo katalogizacijskih pravil) je izšel v začetku januarja 2001.

Naslov projekta: Pregled nemških fondov v slovenskih knjižnicah
Obdobje: 1999–2000
Nosilec/koordinator: Nemška nacionalna knjižnica; Olms Neue Medien
Vodja projekta v NUK: Vilenka Jakac-Bizjak
Financer: NUK/MK
Opis projekta: Zbirka Handbuch der historischen Buchbestände in Deutschland (https://fabian.sub.uni-goettingen.de/fabian) obsega popise fondov nemških publikacij, ki so bile natisnjene v letih 1450–1900 in so shranjene v knjižnicah evropskih držav. Leta 1999 je bil pripravljen popis nemških fondov v slovenskih knjižnicah. Poleg opisa fondov vseh večjih slovenskih knjižnic je bil pripravljen tudi obsežen pregled samostanskih in drugih teoloških knjižnic v Sloveniji in izčrpna predstavitev fondov NUK, skupaj z zgodovino knjižnice, popisom katalogov in pregledom uporabljenih katalogizacijskih pravil v NUK. V letu 2000 so avtorji besedila dopolnili oziroma popravili glede na redakcijske pripombe, dostopna so na spletni strani: https://fabian.sub.uni-goettingen.de/fabian?Slowenien.

Naslov projekta: Popis stanja srednjeveških rokopisov
Obdobje: 1999
Nosilec/koordinator: dr. Jana Kolar
Financer: NUK/MK
Opis projekta: Ena izmed osnovnih nalog NUK je ohranjanje pisne kulturne dediščine slovenskega naroda. Najdragocenejši del njegove zbirke predstavlja 78 srednjeveških kodeksov in 35 zgodnjih slovanskih rokopisov, ki so poškodovani zaradi starosti, neustreznih pogojev shranjevanja in neustreznih restavratorskih posegov v preteklosti. Popis stanja srednjeveških kodeksov, shranjenih v rokopisni zbirki NUK, je bil opravljen v prvi polovici leta 1999. Pregledanih je bilo 208 srednjeveških rokopisov, med njimi je bilo 54 pergamentnih, 142 na ročnem papirju, 12 pa jih je bilo pisanih na papir in pergament. Ob pregledu se je izkazalo, da je 27 kodeksov močno mehansko poškodovanih (poškodovanost 80-100 %), 12 kemijsko nestabilnih in 11 z močnimi biološkimi poškodbami. 10 knjig na ročnem papirju je močno kislih, zato jih je bilo treba čim prej razkisliniti, medtem ko je železo-galno črnilo v 23 rokopisih že znatno poškodovalo pisno podlago. Iluminacije v 6 knjigah so bile v zelo slabem stanju. Zbrani podatki so bili osnova za načrtovanje ukrepov za zaščito oziroma konzervacijo srednjeveških rokopisov.

Naslov projekta: Razvid javnih knjižnic
Obdobje: 1999–2000
Nosilec/koordinator: NUK
Vodja projekta v NUK: dr. Eva Kodrič-Dačić
Financer: NUK/MK
Opis projekta: Vodenje razvida knjižnic je bila ena izmed matičnih dejavnosti, ki jo je republiški matični knjižnici predpisal Zakon o knjižnicah leta 1961. Temeljna naloga razvida je bila popis vseh knjižnic kot organizacijskih enot, ki so izpolnjevale minimalne strokovne kriterije za delo v skladu s takrat veljavnim Pravilnikom o strokovnih in tehničnih pogojih za začetek dela knjižnic. V praksi naj bi služil kot evidenca knjižnic, ki jih republiška matična knjižnica spremlja, jim svetuje in o katerih zbira statistične podatke, dolgoročno pa zagotavljal pregled nad razvojem javnih knjižnic in knjižničnega sistema v Sloveniji. Razvid  knjižnic je NUK začel graditi že v začetku šestdesetih let 19. stoletja, in sicer v obliki kartoteke, zato ga je bilo treba posodobiti. V ta namen je Ministrstvo za kulturo finančno podprlo projekt izdelave programske opreme za vzpostavitev razvida knjižnic kot računalniške podatkovne zbirke. V decembru leta 1999 je bil izdelan seznam polj za register, zatem je bil za potrebe projekta dokončno izdelan in testiran ustrezen računalniški program. Do konca leta 2000 pa so bili v bazo za razvid knjižnic vneseni osnovni podatki o 150 knjižnicah (med njimi za vseh 60 splošnih knjižnic).

 

1998

Naslov projekta: Retrospektivna konverzija kataloga 1948–1988
Obdobje: 1998–2001
Nosilec/koordinator: NUK
Vodja projekta v NUK: dr. Maja Žumer; sodelavka: Zlata Dimec
Financer: Zavod za odprto družbo, Budimpešta in NUK/MK
Opis projekta: Kot osnovo je projektna skupina uporabila stvarni katalog, ker se je le na ta način bilo možno izogniti izgubi vsebinskih oznak. V oddelku za stvarno obdelavo so zato listkovni katalog dodatno opremili z vsebinskimi oznakami in UDK vrstilci. V katalogu je bilo približno 600.000 listkov, ocenjeno je bilo, da bo rezultat konverzije približno 400.000 bibliografskih zapisov. Za konverzijo tega kataloga je bila izbrana naslednja metodologija: najprej skeniranje z vnosom signatur in vsebinskih oznak, nato optično prepoznavanje znakov (OCR) in avtomatsko strukturiranje. Projekt je bil razdeljen v dve fazi: prva faza je obsegala skeniranje, obdelavo duplikatov in optično prepoznavanje znakov (OCR), druga pa strukturiranje zapisov in kontrolo ter vključitev podatkov v lokalni in vzajemni katalog. Skeniranje je bilo zaključeno do konca januarja 1999. Sledila je priprava programskih orodij za identifikacijo duplikatov in popravljanje signatur za zbirke. Do konca septembra 1999 je bilo opravljeno prepisovanje listkov, večinoma s pomočjo optičnega razpoznavanja (OCR). Tako pridobljeni nestrukturirani zapisi so bili na voljo za poizvedovanje v obliki zbirke celotnih besedil, s čimer je bila prva faza projekta zaključena. V začetku leta 2000 se je začela druga faza projekta, tj. strukturiranje zapisov in konverzija v format COMARC za vključitev v lokalno bazo (katalog). Zapisi so bili zaradi različnih oblik in katalogizacijskih pravil strukturirani v več fazah. Po avtomatskem strukturiranju jih je bilo treba najprej sistematično pregledati (s pregledovanjem vsebine posameznih polj). Ta faza je potekala od maja do konca decembra 2000. Temu je sledilo še strukturiranje v format COMARC. Zapisi so bili nato vključeni v lokalno bazo NUK.

Naslov projekta: Razvoj knjižnične dejavnosti za slepe in slabovidne uporabnike javnih knjižnic
Obdobje: 1998–2001
Nosilec/koordinator: NUK
Vodja projekta v NUK: dr. Eva Kodrič-Dačić
Financerja: Zavod za odprto družbo in NUK
Opis projekta: Cilj projekta je bil slepim in slabovidnim uporabnikom knjižnic omogočiti dostop do njihovega gradiva in storitev. Projekt je bil začet na pobudo Zavoda za odprto družbo leta 1998. V soglasju z Uradom za invalide je NUK leta 1999 nabavil opremo za slepe in slabovidne uporabnike ter ustrezno računalniško opremo, ki slepim in slabovidnim omogoča dostop do knjižničnega gradiva. V letu 2000 je bila računalniška oprema, ki jo je NUK kupil iz sredstev Zavoda za odprto družbo, dostavljena. Instalirana je bila v takratnem Referalnem centru NUK. Sredstev za zaposlenega, ki bi skrbel za uvajanje slepih in slabovidnih uporabnikov ter drugih uporabnikov s posebnimi potrebami, NUK žal ni  uspel pridobiti.

Naslov projekta: Multilingual dictionary of library terminology (Večjezični terminološki slovar)
Obdobje: 1998–2000
Nosilec/koordinator: NUK
Vodja projekta v NUK: Ivan Kanič
Financer: Zavod za odprto družbo, Budimpešta
Opis projekta: Cilj projekta je bil priprava večjezičnega prevajalnega slovarja sodobne bibliotekarske terminologije (v tiskani in elektronski obliki) z okrog 5500 gesli v 16 evropskih jezikih, in sicer v sodelovanju z organizacijami ter strokovnjaki iz dežel, kjer te jezike govorijo. Rezultati projekta:

  • angleško-slovaški slovar, tiskana izdaja, Bratislava, 2000;
  • testna internetna različica slovarja v 16 jezikih;
  • testne internetne različice dvojezičnih slovarjev z angleškim izhodiščem za 10 jezikov (albanski, češki, estonski, islandski, madžarski, latvijski, litvanski, makedonski, slovenski, srbski latinična in cirilska različica).

Angleško-slovenski slovar bibliotekarske terminologije je dostopen na spletnem naslovu:  http://www2.arnes.si/~ljnuk4/dictionary/slovenian/.

Naslov projekta: Elektronsko čiščenje vinilnih plošč
Obdobje: 1998–1999
Nosilec/koordinator: NUK
Vodja projekta v NUK: dr. Borut Loparnik
Financer: NUK/MK
Opis projekta: Namen projekta je bil omogočiti dostop do starih, redkih zvočnih zapisov, ki jih ni mogoče reproducirati z obstoječo tehnično opremo. Projekt je zajemal elektronsko čiščenje zvočnih zapisov slovenskih izvajalcev, ki so nastali pred letom 1980. V Sloveniji praktično ni bilo raziskav slovenske glasbene ustvarjalnosti, niti bibliografskih pregledov, prav tako tudi ni bilo sistematičnega zbiranja tega gradiva. Prvi korak v projektu je bil zato pregled stanja, ki je pokazal, da se je mogoče zanesti le na gramofonske plošče, ki jih hrani NUK, ter na gradivo  iz Slovenskega tehničnega muzeja v Bistri. Za presnemavanje in čiščenje je bilo izbranih 116 gramofonskih plošč, ki vsebujejo 215 posnetkov v skupnem trajanju 10 ur in 36 minut. Gradivo predstavlja redkost, le dve petini sta v lasti NUK, reproducirati ga je bilo mogoče le s posebno tehniko in v akustičnih studiih. Ker je bilo možno pričakovati, da se bodo metode in možnosti elektronskega čiščenja postopoma izpopolnjevale, je bilo odločeno, da bo vsak posnetek posnet v prečiščeni in neprečiščeni inačici. Gradivo je bilo posneto na 20 CD plošč, za katere so bile posnete tudi dvojnice.

 

1997

Naslov projekta: Laser Cleaning of Paper and Parchment (LACLEPA)
Obdobje: 1. 1. 1997–1. 1. 2002
Nosilec/koordinator: Institut Fuer Papierrestaurierung, Dunaj, Avstrija
Vodja projekta v NUK: dr. Jana Kolar
Financer: Evropska komisija, Eureka Eurocare Project 1681
Opis projekta: Cilj mednarodnega projekta je bil razvoj sistema za čiščenje papirja in pergamenta z uporabo laserja. Sistem naj bi bil enostaven za uporabo in ekonomičen, da ga bodo lahko uporabljali restavratorji v knjižnicah, arhivih, muzejih in privatnih delavnicah. Poleg tega pa morajo biti delovni pogoji optimizirani, da bodo omogočili maksimalen učinek ob čim manjši razgradnji pisne podlage. Naloga NUK je bila ugotoviti obseg razgradnje papirja, ki ga povzroči uporaba izbranega laserja, ter na osnovi rezultatov optimizirati pogoje obdelave papirja z laserjem. V prvem letu sodelovanja v projektu so se osredotočili na študijo vpliva UV pulznega laserja (Lambda Physik, model EMG 150) z valovno dolžino svetlobe 308 nm. Obdelanim papirjem (Fabriano) so izmerili zmanjšane stopnje polimerizacije ter beline neposredno po obsevanju z lasersko svetlobo ter po termičnem pospešenem staranju. Rezultati raziskav so pokazali, da je UV pulzni laser neprimeren za obdelavo papirja. V letu 2000 so se zato osredotočili na študijo vpliva Nd:YAG pulznega laserja z valovno dolžino svetlobe 532 ali 1064 nm. Več vrstam obdelanih papirjev so izmerili zmanjšanje stopnje polimerizacije ter beline neposredno po obsevanju z lasersko svetlobo in po termičnem pospešenem staranju. Rezultati raziskav so pokazali, da v nasprotju z laserjem, ki so ga raziskovali v prejšnjih letih (UV območje 308 nm), obdelava z izbranim laserjem ne poškoduje papirja. Nekoliko slabši rezultati (nižja stopnja polimerizacije), v primerjavi z neobdelanim papirjem, so le po pospešenem staranju, vendar so razlike tako majhne, da jih z meritvami mehanskih lastnosti papirja ne zaznamo. Nd:YAG laser se je zato izkazal kot perspektivno orodje za odstranjevanje nečistoč na papirju in pergamentu.
Spletna stran projekta: http://www.factline.com/fsDownload/1681_LACLEPA.pdf?forumid=274&v=1&id=142046

Naslov projekta: Slovenska bibliografija na CD-ROM-u
Obdobje: 1997–1998
Nosilec/koordinator: NUK
Vodja projekta v NUK: dr. Maja Žumer
Financer: NUK/MK
Opis projekta: Namen projekta je bil izdelava prenovljene različice Slovenske bibliografije na CD-ROM-u. Projekt je obsegal načrtovanje vmesnika in funkcij programa, kontrolo delovanja programske opreme in pripravo uporabniškega priročnika. V letu 1997 je bila pripravljena specifikacija zahtev in prvo testiranje prototipov. Delo se je nadaljevalo v letu 1998 in zaključilo z izdajo 4. številke Slovenske bibliografije na CD-ROM-u in z izdajo novega priročnika v oktobru istega leta. Bistvene novosti nove različice so bile: oblikovno preglednejši vmesnik; bibliografski zapisi v formatu UNIMARC; vključitev zapisov za kartografsko gradivo, glasbene tiske in elektronske publikacije; izboljšano delovanje slovarjev; možnost shranjevanja zapisov po standardu ISO 2709.

 

1996

Naslov projekta: Retrospektivna konverzija – Katalog za obdobje 1774–1947
Obdobje: 1996–1998
Nosilec/koordinator: NUK
Vodja projekta v NUK: dr. Maja Žumer; sodelavka: Zlata Dimec
Financer: NUK/MK
Opis projekta: Cilj projekta je bil prenos kataložnih zapisov iz starega kataloga NUK v računalniško obliko in vključitev teh zapisov v lokalni katalog NUK in vzajemni katalog ter posredovanje dela zapisov (za publikacije do leta 1830) v mednarodno zbirko HPB. Katalog obsega 105.000 listkov. V letu 1997 je bilo dokončano skeniranje kataložnih listkov, vnos in strukturiranje rokopisnih listkov in vnos podatkov s tipkanih listkov. Pripravljen je bil program za konverzijo v UNIMARC in COMARC in elektronska kopija kataloga. V letu 1998 so bile opravljene naslednje faze: instalacija elektronske kopije kataloga na strežniku CD¬ROM-ov in s tem široka javna dostopnost (tudi prek interneta), pripravljen je bil algoritem za avtomatsko strukturiranje tipkanih zapisov, opravljena je bila sistematična kontrola zapisov s pomočjo pregledovanja slovarjev posameznih polj, zapisi z nemškimi vsebinskimi oznakami so bili dopolnjeni s slovenskimi oznakami in UDK vrstilcem, zapisi (skupaj ca. 70.000) so bili konvertirani v formata COMARC in UNIMARC v juniju 1998 in poslani v IZUM, 17.300 zapisov v formatu UNIMARC je bilo poslanih v CERL-ovo zbirko HPB.

 

1987

Naslov projekta: Bibliotekarski terminološki slovar
Obdobje: 1987–2002
Nosilec/koordinator: NUK
Vodji projekta v NUK: Ivan Kanič in dr. Maja Žumer
Financer: Ministrstvo za znanost in tehnologijo (CRP), Ministrstvo za kulturo in NUK
Opis projekta: Delo Bibliotekarske terminološke komisije je temeljilo na strokovnih izhodiščih za pripravo slovenskega razlagalnega terminološkega slovarja, postavljenih in preverjenih v preteklih letih, ter rezultatih izpisovanja 291 slovenskih strokovnih besedil na okrog 6570 straneh, dostopnih članom komisije v računalniški podatkovni zbirki, 10.300 ekscerptov na cederomu in svetovnem spletu ter tiskanem Abecedariju bibliotekarskih terminov, ki zajema okrog 16.580 enot. Potekala je tudi priprava razlag s pomensko analizo gesel in usklajevanjem razlag, tako da je ob koncu leta 2002 obsegalo pripravljeno slovarsko gradivo 3745 slovarskih enot. Ob zaključku projekta je bila izdelana približno polovica slovarja oziroma od A-L.