Pridobitve knjižnične zbirke NUK v letu 2024

Knjižnična zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice šteje več kot 3 milijone enot gradiva in je izjemnega pomena, saj vključuje temeljno nacionalno zbirko sloveniko, temeljno zbirko znanstvene literature in posebne zbirke knjižničnega gradiva. Pridobitve, ki jo vsako leto bogatijo, so izjemnega pomena. Posebno vlogo v izgradnji te zbirke ima obvezni izvod, ki je del pridobivanja gradiva že več kot 200 let, prav tako tudi znanstvena literatura, ki je v knjižnici osrednjega pomena že od začetkov licejske knjižnice, predhodnice NUK, ustanovljene za študijske in raziskovalne potrebe javnosti, še posebno profesorjem in študentom liceja. V posebne zbirke knjižničnega gradiva pa so v NUK organizirane specializirani fondi, za katere skrbijo sodelavci, ki imajo nad posameznim področjem odličen pregled. Gradivo teh fondov zbirko NUK dopolnjuje v odlično knjižnično zbirko, namenjeno tudi poglobljenemu in znanstveno-raziskovalnemu delu.  

Pridobitve, ki pomembno gradijo našo zbirko, in v NUK pridejo kot darovi ali nakupi, so raznovrstnih formatov, starosti in količin, shranjeni na različnih nosilcih in namenjeni različnim iskalcem informacij, a prav vse ponujajo nove in izvrstne priložnosti za študij in raziskovanje posameznega avtorja, vsebine dela ali obdobja, v katerem je deloval. Mednje spadajo zapuščine, ostaline in arhivi, ki so pomembne priče umetniškega ali znanstvenega procesa in tudi ostalo tiskano ter rokopisno gradivo, vezano na kulturno in znanstveno dediščino slovenskega naroda.

Predstavljamo vam izbor pridobitev zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice v letu 2024.

DAROVI

Tudi v letu 2024 smo knjižnično zbirko NUK obogatili z raznovrstnim gradivom. Rokopisna zbirka je pridobila veliko število novih rokopisnih zapuščin in posameznih avtografov, skupaj 53 enot. Med njimi so zapuščine znanih in pomembnih slovenskih književnikov ter drugih ustvarjalcev in učenjakov, ki so se ukvarjali s pisanjem ali širšim področjem knjige in humanistike. Med prvimi je treba omeniti - čeprav količinsko ne tako obsežnoo, a s stališča literarne vede izjemno pomembno in bogato - ostalino pesnika Daneta Zajca. Tu so tudi del zapuščine izseljenskega pesnika Vinka Žitnika, zapuščina Luke Pintarja, obsežna zapuščina gledališkega zgodovinarja, dramaturga in publicista Mirka Mahniča ter zapuščina Toneta Seliškarja.

Zbirka gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu je bogatejša za zbirko knjig o dr. Branislavi Sušnik, gradivo o podobarju Petru Rutarju in knjigi Julije Sarachu Vodopivec, dar iz Argentine. Glasbena zbirka je prejela rokopisne partiture iz arhiva Franca Avseneka. Dar obsega rokopisne partiture skladb za salonski orkester in skladb za violo slovenskih skladateljev iz njegovega osebnega arhiva. Med njimi so avtografi Lucijana Marije Škerjanca, Antona Jakla, Saše Šantla, Uroša Kreka in drugih. Pridobili smo tudi gradivo zapuščine Avgusta Budje ter manjšo ostalino skladatelja in politika Alojza Mihelčiča. 

NAKUPI 

Preteklo leto smo Kartografsko zbirko NUK obogatili z bakrorezom Nouvelle carte de l'Istrie (med 1790 in 1793) beneškega graverja in založnika Paola Santinija. Prav tako tudi z zemljevidom Ilirskega kraljestva iz leta 1841 Post, Strassen und Gebirgs Karte des Königreiches Illirien: nebst Uibersicht der Dampf Schiffart von Triest nach der Levante und Alexandrien (1841) in pedološkim zemljevidom Boden Karte von Krain (1870). Glasbena zbirka je pridobila osebno zbirko pianista Igorja Dekleve, rokopisno partituro balade Lepa Vida skladatelja Zorka Prelovca ter plesne rede plesov narodne čitalnice v Ljubljani (1896), damskega komiteja v Ljubljani (1924, 1925) in ljubljanskih maturantov (1926, 1927). Posebno zanimiva je diploma za častno članstvo v ljubljanski Filharmonični družbi, ki je bila podeljena slikarju Franzu Kurzu von Goldensteinu, z datumom 8. februar 1857.

Slikovna zbirka je lani pridobila nekaj več kot deset plakatov iz preteklega stoletja, prav tako je nekaj več kot deset portretov dopolnilo zbirko portretnih fotografij. Tu so tudi gorske fotografije (izlet na Triglav iz 1921), osem črno–belih fotografij s praznika žetve v Beli krajini, fotografije Avtoprometa Ljubljana in Semenarne Ljubljana, na katerih so dokumentirani prizori in prostori Semenarne na Gosposvetski ulici v Ljubljani. Zbirki se pridružujejo tudi novo pridobljene razglednice slovenskih krajev iz 1. pol. 20. stoletja, ilustracije Melite Vovk za roman Gimnazijka ter knjigoveško neuporabljene platnice za dela Ivana Cankarja in Alojza Kraigherja. Zanimive so tudi pridobitve Zbirke drobnega tiska in sive literature: zbirna mapa Ljubljanskega velesejma iz let 1929–1936, zgibanka Železnice Jugoslavije, telefonski imenik Dravske Banovine, brošuri s cenikom in opisom storitev slikopleskarskih del iz 1938 in Kluba slovenskih biciklistov Ljubljane iz 1898. Posebej opozarjamo tudi na Planinski koledar iz 1914, ki vsebuje seznam in opis vseh delujočih koč tistega časa s kopico drugih uporabnih informacij za hribolazce.

Zbirka starih tiskov je pridobila zelo zanimive tiske: Tägliche Erinnerung des Tods, und andächtige Gebette um seelig zu sterben (med 1765 in 1800) je edini znani evidentirani izvod tega dela, ki je bil tiskan v Ljubljani; Lettere Della Signora Isabella Andreini Padovana s Fragmenti (1627), z lastniškim vpisom Wolfg. Engelberta Auersperga  iz leta 1655; žepni koledarček Laibascherisches Sackkalenderl Auf das Jahr Jesu Christi (Ljubljana, 1797), Metelkovo Štęvilstvo Za Slovénske šóle po zes. kralj. Dęržávah (Ljubljana, 1830) in deli urednikov Marka Pohlina in Jurija Japlja, vezani v eno knjigo, natisnjeni leta 1789. Posebej opozarjamo na knjigo Georg Simon Winter: Bellerophon, Sive Eques Peritus … (Nürnberg, 1678), ki je najpopolnejša razprava o jahanju iz nemške jahalne šole 17. stoletja, knjiga izhaja iz knjižnice grofov Auerspergov.

Rokopisna zbirka pa je pridobila tudi zapuščino pomembnega arhitekta, enega pionirjev modernega grafičnega oblikovanja, Jožeta Brumna. Polega tega pa smo posebej veseli tudi obsežne zapuščine kantavtorja Marka Breclja, tudi pisca besedil in pevca v skupini Buldožer, sodelavca Ivana Volariča - Fea, in vodje Mladinskega kulturnega centra v Kopru. Obsežna zapuščina vsebuje različne fotografije, osebne dokumente, korespondenco, rokopise in tipkopise pesmi, proznih del in kolumen, ter dokumente iz Brecljevega drugega literarnega in družbeno - političnega delovanja. Zapuščino smo odkupili s pomočjo sredstev Ministrstva za kulturo. Na koncu pa izpostavljamo še zanimivo in obsežno družinsko korespondenco Franceta Steleta, kjer najdemo kratka razmišljanja o umetninah in sledimo njegovi raziskovalni poti in biografiji.