Pridobitve knjižnične zbirke NUK v letu 2022

Knjižnična zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice šteje okoli 2,9 milijona enot gradiva in je izjemnega pomena, saj vključuje temeljno nacionalno zbirko sloveniko, temeljno zbirko znanstvene literature in posebne zbirke knjižničnega gradiva. Pridobitve, ki jo vsako leto bogatijo, so izjemnega pomena. Posebno vlogo v izgradnji te zbirke ima obvezni izvod, ki je del pridobivanja gradiva že več kot 200 let, prav tako tudi znanstvena literatura, ki je v knjižnici osrednjega pomena že od začetkov licejske knjižnice, predhodnice NUK, ustanovljene za študijske in raziskovalne potrebe javnosti, še posebno profesorjem in študentom liceja. V posebne zbirke knjižničnega gradiva pa so v NUK organizirane specializirani fondi, za katere skrbijo sodelavci, ki imajo nad posameznim področjem odličen pregled. Gradivo teh fondov zbirko NUK dopolnjuje v odlično knjižnično zbirko, namenjeno tudi poglobljenemu in znanstveno-raziskovalnemu delu.

Pridobitve, ki pomembno gradijo našo zbirko, in v NUK pridejo kot darovi ali nakupi, so raznovrstnih formatov, starosti in količin, shranjeni na različnih nosilcih in namenjeni različnim iskalcem informacij, a prav vse ponujajo nove in izvrstne priložnosti za študij in raziskovanje posameznega avtorja, vsebine dela ali obdobja, v katerem je deloval. Mednje spadajo zapuščine, ostaline in arhivi, ki so pomembne priče umetniškega ali znanstvenega procesa in tudi ostalo tiskano ter rokopisno gradivo, vezano na kulturno in znanstveno dediščino slovenskega naroda.

Predstavljamo vam pridobitve zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice v letu 2022.

Darovi

V letu 2022 smo knjižnično zbirko NUK obogatili z raznovrstnim gradivom. Pridobili smo del bogate knjižnice filozofa, sociologa in antropologa dr. Edvarda Gobca, ki je raziskoval, zbiral in arhiviral podatke o slovenskih priseljencih v ZDA ter knjižno zapuščino pisatelja J. F. Hendryja. Prav tako tudi filmsko zapuščino Andreja Stojana, enega najpomembnejših povojnih filmskih in televizijskih režiserjev. Med njegove najpomembnejše dosežke štejemo med drugim režijo TV-nadaljevanke Manj strašna noč (1981), televizijski triptih o Primožu Trubarju (1985) in režijo filma Hči mestnega sodnika (1994).

Prejeli smo dar rokopisne zapuščine skladatelja Blaža Arniča, enega najpomembnejših slovenskih skladateljev 20. stoletja, ki je zapustil izrazit simfonični opus. Prav tako smo prejeli tudi zdravilsko knjigo iz začetka 19. stoletja, ki je pisana še v bohoričici, z okorno pisavo in v preprostem neknjižnem jeziku. Pridobili smo rokopis knjige Peti evangelij konceptualnega umetnika in enega od ustanoviteljev skupine OHO Marka Pogačnika. Rokopisna zbirka NUK je pridobila vrsto dopisov, pisem in korespondence, med njimi korespondenco družine Kosovel, del korespondence književnika in prešernoslovca Luke Pintarja, pismi pesniku in uredniku Cenetu Vipotniku, ki mu jih je pisala prijateljica Helena Remše Kojc ter dopisa literarnega zgodovinarja Franceta Kidriča in umetnika Slavka Pengova bibliotekarju in literarnemu zgodovinarju Alfonzu Gspanu. Pridobila je tudi rokopis dveh pesmi Jurija Avblja iz sredine 19. stoletja.

Septembra leta 2022 smo ob deseti obletnici odprtja objekta Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT) prejeli 46 temeljnih dokumentov, ki obsegajo materialni spomin različnih obdobij vzpostavljanja središča. Prav tako smo prejeli del arhiva župnije Trnovo, tudi ostaline zamejskega umetnika Teda Kramolca, Janeza Gradišnika, Damjana Vahna, Marka Švabiča in manjšo ostalino pisatelja in dramatika Alojza Kraigherja ter zapuščini Melite Vovk in Franja Čibeja. Izpostaviti velja tudi tipkopis Rajka Šugmana, življenjepis igralca Jerneja Šugmana, ki ni izšel v tiskani obliki. Prav tako tudi tipkopis gledališke igre Smeti na luni sodobnega dramatika Roka Vilčnika in 43 koncertnih plakatov in risb slovenskega glasbenika Janija Kovačiča.

Nakupi 

V letu 2022 smo pridobili zapuščino Janka Ravnika, skladatelja, pianista, klavirskega pedagoga, gornika, poznavalca in mojstra fotografije ter filmskega ustvarjalca. Zapustil je pomemben opus klavirskih del, samospevov, zborov ter nekaj sakralnih vokalno-instrumentalnih skladb. Pomembna pridobitev je tudi Schleglovo pismo Jerneju Kopitarju iz leta 1820. Kopitar, takrat že skriptor dvorne knjižnice na Dunaju, je imel vrsto dopisovalcev, med njimi seveda tudi znamenitega Friedricha Schlegla. Pismo se v rokopisu slednjega bere na treh straneh manjšega formata, napisano je v nemškem jeziku. Rokopisna zbirka NUK je v preteklem letu pridobila tudi dva dopisa arhitekta in Plečnikovega promotorja Koste Strajnića Jožetu Plečniku ter pismo arhitekta Jožeta Plečnika bratu Andreju. Poleg tega pa tudi drugo rokopisno in arhivsko gradivo, korespondenco Toneta Seliškarja, gradivo o Prešernu in ostalino Alojza Kuharja, brata pisatelja Prežihovega Voranca. Posebej velja izpostaviti tudi cerkveno pesmarico nabožnih pesmi, rokopisni snopič z začetka 19. stoletja.

Kartografska zbirka je bogatejša za sedem zemljevidov. Zemljevid Carniolae, Chaziolaeque Ducatus nec non, et, Goritiae Comitatus … je izšel leta 1593 v atlasu Speculum Orbis Terrae. Zemljevid je priredba Laziusovih zemljevidov iz zbirke avstrijskih dežel iz leta 1561. Zemljevid Karstia, Carniola, et Windorum, Marchia, cum confinys je delo očeta sodobne kartografije Gerharda Mercatorja (1512-1594), najpomembnejšega kartografa 16. stoletja. Pridobili smo tudi izredno redko angleško različico zemljevida Duches de Stirie, Carinthie, … francoskega kartografa Nicolasa Sansona, Part of the Circle of Austria in which are the Dukedomes of Stiria, and Carinthia, of Carniola, and other Heriditary Contrys of the House of Austria. Med pridobitvami sta tudi prva izdaja zemljevida Charte von dem Königreiche Illyrien und dem Herzogthume Steyermark (1818), delo Nemca Carla Ferdinanda Weilanda (1782–1847) in zemljevid velikega merila Cercle d'Autriche divisé en toutes ses Provinces, tant Civiles quʼEcclésiastiques (1766). Tu sta še zemljevida Nova discrittione dela Dalmatia et Crovatia in Karte der Eisenbahn zwischen Wien und Cilli, nebst einem Situationsplane von Gratz. Slednji je izšel leta 1845, ko je pripeljala na poskusni vožnji Južne železnice iz Gradca do Pesnice na slovensko ozemlje prva lokomotiva.

V preteklem letu smo pridobili tudi raznolike avtorske plakate, plakate gospodarskih družb in prireditvene plakate. Med gradivom so tudi fotografski portreti, med katerimi velja poudariti črno-bel celopostaven portret Margarete Mušič. Fotografija se hrani v originalnem ovoju fotografskega ateljeja Wendel Studio iz New Yorka. Tu so tudi osebne fotografije slovenskega slikarja Marija Pregla. Pridobili smo tudi portrete ateljejskih fotografov, kjer najdemo fotografiji Ivana Nabergoja, slovenskega politika, in Lovra Tomana, slovenskega pesnika in politika. Zanimiva je tudi fotografija Franje Malenšek, znane tudi kot Koširjeve Franje iz Tacna. Leta 1869 je v Tacnu pozdravila Sokole, kjer jo je spoznal Fran Levstik. Posvetil ji je ljubezenske pesmi, ki so leta 1870 izšle kot Franjine pesmi v Zvonu. Prav tako smo pridobili nekaj fotografij slovenskih krajev iz druge polovice 19. stoletja priznanih fotografov (pogled na Ljubljanski grad, Blejsko jezero, Ptuj, obala in tudi tri fotografije Ljubljane fotografa E. von Pleschnerja iz Gradca iz okoli leta 1880). Poudariti velja tudi album z naslovom Begunje. Prof. Arh. Jože Plečnik. Kapela, ki prinaša 25 črno-belih fotografij Plečnikove Kapele v gradu Begunje ter objektov Jožamurka in Brezjanka, ki sta prav tako nastala po Plečnikovih načrtih, iz okoli leta 1940. Med pridobitvami v Slikovni zbirki so tudi risbe, ilustracije, grafični listi in razglednice. Med ilustracijami najdemo tudi risbo, ki je izšla kot ilustracija, objavljena v legendarnih stripih Mikija Mustra o dogodivščinah Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika. Risba je sedmi prizor od vsega skupaj dvanajst prizorov iz stripa z naslovom Veliki izum, ki je prvič izšel leta 1973. Narisana je s tušem, ponekod so vidne sledi svinčnika.

Zanimiva pridobitev je tudi razstavni katalog povojnih izumov in tehničnega napredka, ki na 144 straneh nudi vpogled v povojne izume in osvetljuje tehnični razvoj po 2. svetovni vojni v takrat Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Prav tako tudi reklamna zgibanka Veletrgovine sukna in manufakture R. Miklauc, vozni red iz 1922 in reklamni letak tovarne Kolinska.

Zbirka starih tiskov pa je pridobila pet knjižnih del. Hofrichterjevo delo Der Wegweiser durch Steiermark und die nächsten Länder (1843)  je prva izdaja te redke publikacije, namenjena popotnikom po deželi Štajerski, kar vključuje tudi slovenske kraje. Megiserjevo delo Paroemiologia Polyglottos: hoc est: Proverbia Et Sententiae complurium linguarum: Ex Sacris Videlicet Hebraeorum fontibus, atq[ue] ex optimis ... (1605) je zbirka pregovorov v različnih jezikih. Pridobili smo tudi zgodovino družine Ungnad Vngnadische Chronika (1602). Barona Hansa Ungnada von Sonneck poznamo predvsem po povezavi s Primožem Trubarjem. Prav tako smo pridobili tudi potopisno delo Williama Archibalda Cadella, A journey in Carniola, Italy, and France, in the years 1817, 1818 (1820), v katerem najdemo tudi opis človeške ribice. Pridobili pa smo tudi knjigo Guillauma Philandrierja, In decem libros M. Vitruvi Pollionis de architectura annotationes ... (1544), ki jo je v lasti imela plemiška družina Auersperg. Njihov dvorec z bogato knjižnico je nekoč stal na mestu, kjer danes stoji Narodna in univerzitetna knjižnica.