NUK smo mi

NUK smo mi

pogovori s sodelavkami in sodelavci NUK

Vsakodnevno delovanje Narodne in univerzitetne knjižnice krojijo mnoge in različne naloge, ki našo knjižnico opredeljujejo kot nacionalno in osrednjo državno knjižnico Republike Slovenije ter univerzitetno knjižnico za Univerzo v Ljubljani. Naše temeljno poslanstvo je zbiranje in varovanje ter zagotavljanje uporabe nacionalne zbirke knjižničnega gradiva, delujemo v strokovno podporo knjižnicam pri izvajanju javne službe in nacionalnemu bibliografskemu sistemu, skrbimo pa tudi za dediščino arhitekta Jožeta Plečnika, ki je načrtoval palačo knjižnice, v kateri opravljamo del svoje dejavnosti.

V stičišču vseh teh nalog so naše sodelavke in sodelavci. Njihovo delo, znanje in izkušnje pišejo zgodbe NUK. Vsaka od teh sestavlja nenadomestljiv košček mozaika v podobi knjižnice, ki je zdržema, vse od začetkov v dolgoletni tradiciji, v tem prostoru zasedala pomembno mesto na širših področjih izobraževanja in kulture. Vabljeni k branju pogovorov, naj vam nukovci približajo zanimive vsebine svojega dela v NUK.

pogovori z nukovci
portret uvod
dekorativna slika

"Če knjigo postaviš na napačno mesto, je velika verjetnost, da je nikoli več ne boš našel"

David Stojanović po šestih letih dela v NUK-u do obisti pozna NUK-ova skladišča in kot se rad pošali, bi lahko med kilometri knjižnih polic tudi sredi noči v pižami našel določeno signaturo. Kot navdušen športnik, ukvarja se namreč tudi s powerliftingom, v NUK-ovih skladiščih pridno nabira tudi kondicijo, saj v povprečju dnevno naredi okrog 15.000 korakov. Mir in tišina pa mu predstavljata svojevrstno meditacijo.

Preberi celoten pogovor

dekorativna slika

"NUK-ova stavba je še danes svetišče znanja, skoraj na pol sakralni prostor."

Borut Osojnik se je z monumentalno NUK-ovo stavbo pobliže spoznaval že kot študent filozofije. Čeprav priznava, da v tistem obdobju ni pretirano rad zahajal v to svetišče znanja, je pozneje prav NUK postal njegova prva služba. Skozi celotno kariero se je v različnih službah in v različnih vlogah ukvarjal tudi s problematiko izgradnje NUK 2, ki jo tako pozna do obisti. Tudi kot vodja Službe za tehnično vzdrževanje in investicije se še vedno dnevno sooča z izzivi, ki bi bili precej enostavnejši, če bi prišlo do realizacije tega projekta. Odkar je NUK na seznamu Unescove kulturne dediščine, se namreč poleg vseh vsakodnevnih varnostnih in drugih izzivov v NUK-u soočajo tudi s trumami turistov.

Preberi celoten pogovor

dekorativna slika

"Slovenci cenimo svoj jezik. Imamo kulturni praznik in ministrstvo za kulturo."

Boris Rifl je v Narodni in univerzitetni knjižnici zaposlen že 23 let. Velik del kariere se je ukvarjal z bibliografijo in s katalogizacijo v oddelku Slovenska bibliografija, ki ga je več let tudi vodil, po reorganizaciji oddelkov pa v Nacionalnem bibliografskem centru skrbi za vodenje, organizacijo in strokovno delo. Kot med drugim pravi v intervjuju, bo v prihodnosti bibliografska kontrola še bolj pomembna, kot je bila doslej. Programi z umetno inteligenco bodo olajšali delo, a ne verjame, da bodo znali iz normativne baze osebnih imen izbrati pravega soimenjaka ali enemu od obstoječih dodeliti pravo leto rojstva, smrti oziroma se odločiti, da umetna inteligenca kreira zapis za novo entiteto.

Preberi celoten pogovor

dekorativna slika

"V prihodnosti bodo verjetno pomembni tako fizični kot digitalni arhivi ..."

Janko Klasinc z Oddelka za digitalne vsebine NUK se ukvarja predvsem z arhiviranjem slovenike na spletu. V pogovoru smo med drugim izvedeli, kdaj so v NUK začeli s procesi digitalizacije, kakšne so podobnosti in razlike pri arhiviranju tiskanih in digitalnih vsebin, katera orodja uporabljajo za zajem spletnih vsebin in seveda, kakšna je uporabna vrednost spletnih arhivov.

Preberi celoten pogovor

dekorativna slika

"Inventarna številka je EMŠO knjige, signatura pa označuje njeno stalno bivališče"

Tereza Poličnik Čermelj z Oddelka za pridobivanje gradiva v pogovoru razkriva, kakšna je pot knjig in drugega knjižničnega gradiva od prevzema v knjižnici pa do trenutka, ko pridejo na police, v skladišče ali do bralca. Izvedeli smo, da imajo tudi knjige svojo EMŠO in stalno ter začasno bivališče, na leto pa v NUK-u sprejmejo in inventarizirajo okoli 30 tisoč enot. Gradiva še vedno žigosajo na roke, pri čemer uporabljajo arhivska črnila po vzoru Ameriške kongresne knjižnice. Sogovornica nam je še zaupala, da je raziskovala stereotip knjižničarja oziroma knjižničarke. Je res, da je introvertiran, samo bere in se pred uporabniki knjižnice najraje skrije?

Preberi celoten pogovor

dekorativna slika

"V mislih imam izobraževanja in vsebine dela, ki so zares zanimive. Pri nas nezanimivih zbirk in projektov ni!"

Bibliotekar Matjaž Lulik je v NUK prišel pred dobrimi dvajsetimi leti v okviru nekega evropskega projekta. Danes je skrbnik Zbirke starih tiskov, v kateri hranijo tiskano gradivo, ki je nastalo od začetka tiskarstva do vključno leta 1850, ter pomočnik vodje Oddelka knjižničnih zbirk. Pravi, da je bila zaposlitev v NUK njegova velika želja, tudi zato, ker imajo zaposleni tu zares odlične možnosti glede strokovnega dela na področju knjižničarstva. »V mislih imam izobraževanja in vsebine dela, ki so zares zanimive. Pri nas nezanimivih zbirk in projektov ni!« je poudaril v pogovoru, v katerem je med drugim razkril, katere so najbolj dragocene knjige, ki jih hrani NUK in kakšen biser s konca 18. stoletja so nazadnje odkrili v nekem antikvariatu v Nemčiji.

Preberi celoten pogovor

dekorativna slika

S pomočjo konservatorjev-restavratorjev dokumenti živijo naprej

Pomembno poslanstvo NUK je zaščita, restavriranje, konserviranje, varovanje in ohranjanje bogatega knjižničnega gradiva, za kar skrbijo v Oddelku za zaščito in restavriranje. Vrata v vznemirljivi svet rokopisov in starih tiskov na porumenelih papirjih, pa tudi v novejše knjižnično gradivo, potrebno zaščite ali obnove, nam je v pogovoru odprla konservatorka-restavratorka Meta Kojc.

Preberi celoten pogovor

dekorativna slika

Z NUK do gradiv vseh svetovnih knjižnic

Med pomembnimi storitvami, ki jih za svoje člane in za druge knjižnice, splošne, univerzitetne in specialne, opravlja NUK, je tako imenovana medknjižnična izposoja. V okviru te storitve za svoje naročnike pridobivajo gradiva iz knjižnic po vsem svetu, hkrati pa gradiva iz svojih arhivov posredujejo tujim knjižnicam. V ta namen so povezani z več kot 10.000 knjižnicami po svetu na petih celinah, od tega redno sodelujejo s 300 tujimi knjižnicami. Več o prednostih in pasteh medknjižnične izposoje je v pogovoru pojasnil Silvester Videtič, ki v NUK skrbi za izmenjavo z drugimi knjižnicami. 

Preberi celoten pogovor

dekorativna slika

Če zapuščine ne bomo rešili zdaj, bo izginila

Helena Janežič je del NUK-a že dobrega četrt stoletja, od leta 2009 je skrbnica Zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu. Svoje delo razume kot posebno poslanstvo, ki ga uresničuje ne le z zbiranjem gradiv, temveč tudi v smislu povezovanja vseh treh Slovenij: domače, zamejske in izseljenske.

Preberi celoten pogovor