Rokopisna zbirka in nacionalni literarni arhiv

Rokopisna zbirka hrani slovensko pisno kulturno dediščino. Srednjeveški fond obsega preko 120 posameznih enot, med njimi tudi Stiški rokopis, napisan v slovenskem jeziku, ter zbirko fragmentov. Najobsežnejša je zbirka latinskih rokopisov od 9. pa do konca 15. stoletja, izredno pomembni so tudi srednjeveški rokopisi iz zbirk slavista Jerneja Kopitarja ter barona Žige Zoisa, napisani v cirilici in glagolici. Fond novoveških rokopisov sestavljajo poleg vezanih rokopisov iz obdobja humanizma, renesanse in baroka še rokopisi slovenskega ljudskega slovstva ter publikacije z avtografi. Glavnino zbirke pa predstavljajo  zapuščine in arhivi slovenskih pesnikov in pisateljev, kot tudi jezikoslovcev, prevajalcev, zgodovinarjev ter ostalih kulturnih ustvarjalcev.

Dejavnost:

Upravljanje zbirke srednjeveških rokopisov in osrednje nacionalne rokopisne zbirke sodobne pisne kulturne dediščine, s poudarkom na zapuščinah slovenskih literarnih ustvarjalcev:

• spremljanje domače in tuje ponudbe redkega in dragocenega gradiva nacionalnega pomena ter sodelovanje pri načrtovanju nabavne politike;
• bibliografska obdelava gradiva in upravljanje metapodatkov;
• varna in trajna hramba gradiva;
• izbor in priprava gradiv in vsebin za Digitalno knjižnico Slovenije in druge spletne portale;
• sodelovanje pri razvoju in vzpostavitvi slovenskega humanističnega in dediščinskega podatkovnega prostora;
• strokovna pomoč pri uporabi gradiva posebnih zbirk in strokovno svetovanje pri iskanju gradiva;
• sodelovanje z akademsko skupnostjo;
• priprava strokovnih podlag (analiz, priporočil, smernic, navodil) ter strokovnih in znanstvenih publikacij;
• usmerjanje razvoja strokovne dejavnosti v skladu z mednarodnimi standardi, smernicami,priporočili in navodili;
• vzpostavitev in razvoj Nacionalnega literarnega arhiva;
• opravljanje raziskovalne, razvojne, izobraževalne, razstavne in promocijske dejavnosti v okviru svojega področja dela.

Informacije in odgovornost: