Številke in krajšave v stvarnem naslovu
Kadar je na prvem mestu v stvarnem naslovu številka, se v standardnem prikazu z besedo izpisana številka nad bibliografskim opisom ne izpisuje več.
Podatki o srečanjih v bibliografskem opisu
Podatke o srečanjih v bibliografskem opisu navajamo kot naslov ali dodatek k naslovu. V navedbah odgovornosti navajamo le osebe in združenja (organizacije, inštitucije, društva ipd.), ki so sodelovala pri nastanku bibliografskega vira.
Navajanje obsega in drugih značilnosti pri virih, dostopnih prek spleta
Obseg in druge značilnosti virov, dostopnih prek spleta, navedemo v polju 215.
Okrajšava za izraz »elektronski -a -o«
Za izraz elektronski -a -o v bibliografskem opisu uporabimo način zapisa s predpono e-.
Več krajev srečanja – navajanje kvalifikatorjev v točki dostopa za srečanje
V točki dostopa za srečanje navajamo vse kraje; izjemoma pri velikem številu krajev dopustimo presojo katalogizatorju: ali navede vse kraje ali širše zemljepisno območje (pokrajino, državo) ali izpostavljeni kraj.
Številka kot del imena korporacije
Če je številka del uradnega imena korporacije in se taka oblika imena pojavi v bibliografskem viru, številko navedemo kot del normativne točke dostopa.
Struktura točke dostopa za sekundarne političnoteritorialne enote (PTE)
Struktura točke dostopa za sekundarne političnoteritorialne enote (PTE), ki ne delujejo neposredno pod državo, zvezno enoto ali pokrajino ....
Spletna srečanja – kvalifikator
V normativnih točkah dostopa za spletna srečanja namesto kraja dogodka navedemo izraz »online«; kot kvalifikator ga navedemo tudi v primeru, ko je izraz za spletno srečanje že vključen v poimenovanju srečanja. V takih primerih zemljepisnih imen (npr. kraji, države ipd.) v normativni točki dostopa ne navajamo.
Normativna točka dostopa in variantna točka dostopa za poimenovana srečanja brez generičnega izraza za srečanje
Normativne in variantne točke dostopa oblikujemo tudi za srečanja, ki so prepoznavna po svojem imenu in ne vsebujejo generičnega izraza za srečanje (sestanek, posvetovanje, konferenca, prireditev, festival ipd.)..
Mednarodne inštitucije in mednarodni sestanki – jezik navedbe v normativni točki dostopa
Kadar se za mednarodno inštitucijo ali mednarodni sestanek v bibliografskih virih ali v uradnih seznamih pojavi ime v slovenskem jeziku, to obliko imena izberemo za normativno točko dostopa.
Kraj srečanja – obvezen kvalifikator v točki dostopa za srečanje
Kraj srečanja v točki dostopa navedemo vedno, tudi v primerih, ko je isti kraj že naveden kot del imena srečanja, del imena korporacije ali kot kvalifikator k imenu korporacije.
Korporacije narodnih manjšin v Sloveniji - jezik normativne točke dostopa
Za korporacije italijanske ali madžarske narodne manjšine v Sloveniji za normativno točko dostopa izberemo ime v slovenskem jeziku. Za obliko imena v italijanskem/madžarskem jeziku oblikujemo variantno točko dostopa v italijanščini/madžarščini v celoti (vključno s kvalifikatorji).
Člen na začetku imena korporacije
Če je člen začetni del uradnega imena korporacije in se taka oblika imena pojavi v bibliografskem viru, normativno točko dostopa oblikujemo brez člena. Za obliko imena s členom oblikujemo variantno točko dostopa. Toda: kadar je začetni člen neločljiv del korporativnega imena (npr. del imena osebe, del zemljepisnega imena), tako obliko imena izberemo za normativno točko dostopa.
Zemljepisna imena – jezik navedbe v normativni točki dostopa
Ime kraja oz. zemljepisno ime kot osnovni del točke dostopa pri političnoteritorialnih enotah, njihovih organih in institucijah ter pri formalni značnici ali pa kot kvalifikator v normativni točki dostopa navedemo v slovenskem jeziku, če taka oblika imena obstaja v referenčnih virih . V drugih primerih navedemo obliko imena v izvirnem jeziku.
Normativne točke dostopa za fakultete, ki delujejo v okviru univerz, in za srednje, višje in druge šole, ki delujejo v okviru šolskih centrov
V normativnih točkah dostopa za fakultete, ki sodijo pod univerze, ime fakultete navedemo kot podrejeni del univerze. Enako pravilo velja za srednje, višje in druge šole, ki delujejo v okviru šolskih centrov.
Zemljepisno ime v normativni točki dostopa za korporacije
Če korporacija v objavah uporablja poimenovanje, ki vsebuje zemljepisno ime, in je tako poimenovanje hkrati uradno ime korporacije, zemljepisno ime navedemo kot del imena korporacije v osnovnem delu normativne točke dostopa in ne kot kvalifikator.
Sestavni del v enem jeziku in navajanje naslovov v drugih jezikih
Kadar je besedilo sestavnega dela v enem jeziku, naslov sestavnega dela pa v dveh ali več jezikih, naslov v jeziku sestavnega dela navedemo v podpolju 200a, naslov(e) v drugem jeziku (drugih jezikih) pa navedemo v podpolju (podpoljih) 200d. Pri odločitvi, ali naslov v drugem jeziku obravnavamo kot vzporedni naslov, upoštevamo grafični izgled. Naslova v različnih jezikih si lahko sledita (primer 1), pri naslovu v drugem jeziku se lahko ponovi ime avtorja (primer 2), posameznim naslovom lahko sledi tudi izvleček v jeziku naslova (primera 2 in 3). (Za naslove izvlečkov/povzetkov v drugih jezikih gl. sklep o navajanju naslovov povzetkov in izvlečkov.)
Sestavni del v več jezikih
Za sestavni del v več jezikih v eni publikaciji izdelamo en zapis (v skladu z Dodatnimi navodili za katalogizacijo bibliografskih enot, ki se upoštevajo pri vrednotenju raziskovalne uspešnosti). V skladu z ISBD, ki omogoča, da v določenih primerih obravnavamo več glavnih virov podatkov kot en sam vir, naslove v drugih jezikih navedemo kot vzporedne naslove v podpolju 200d.
Navajanje naslovov povzetkov in izvlečkov
Naslovov povzetkov oziroma izvlečkov v jeziku, ki se razlikuje od jezika stvarnega naslova, v bibliografskem zapisu ni potrebno navajati. Če se odločimo, da naslov povzetka v drugem jeziku navedemo (običajno v zapisih za sestavne dele), ga v opombi v polju 320 prepišemo skupaj z ustreznim generičnim izrazom (Summary, Povzetek, Abstract ipd.). Kadar je pred besedilom povzetka/izvlečka le naslov, v opombi pred njim navedemo bodisi generični izraz v jeziku besedila povzetka/izvlečka (npr. Summary) bodisi generični izraz v slovenščini s pojasnilom o jeziku povzetka/izvlečka (npr. Povzetek v angl.). Naslov povzetka oziroma izvlečka lahko navedemo tudi v polju 517. Če v polju 320 naslova povzetka/izvlečka ne navedemo, polja 517 ne izpolnimo.
Prepis islandskih črk ð, Þ in þ
V naboru znakov COBISS manjkajo nekatere črke islandske abecede (ð, Þ in þ). Do prehoda na UNICODE jih nadomeščamo z drugimi znaki: namesto črke ð se uporablja đ, namesto črke þ se uporablja th in namesto črke Þ se uporablja Th.
TV oddaje, dostopne prek spleta
TV oddaje, dostopne prek spleta, katalogiziramo kot elektronski vir (maska N), oznaka gradiva v polju 230 je Spletni videoposnetek.
Predavanja, dostopna prek spleta
Predavanja, dostopna prek spleta (Videolectures.net, Youtube.com, Vimeo.com itn.), katalogiziramo kot elektronski vir (maska N), oznaka gradiva v polju 230 je Spletni videoposnetek.
Opomba o prenehanju delovanja URL naslova
Opombo o prenehanju delovanja URL naslova navajamo v podpolju 856z. Navedemo naslov, na katerem je bil elektronski vir dostopen, in v okroglem oklepaju dodamo datum vnosa opombe (URL naslov v podpolju 856u brišemo).