Hranimo misli - že 250 let

28. maj–3. december 2024

»Hranili so jih in hranimo jih tudi danes za sedanjost in bodočnost.« (Avgust Pirjevec)

V mnogih začetkih, izzivih, dogodkih in naporih, ki so spremljali delovanje NUK in njenih predhodnic, se razkriva pravcati mozaik spoznanj, kaj pomeni zbiranje, hranjenje, ohranjanje in posredovanje gradiva ter skrb za mnoge javnosti – uporabnike, založnike, knjižničarje in vse obiskovalce, ljubitelje knjig, kulture in znanosti. Ta mozaik spoznanj vodi v trdne vrednote našega delovanja, prihodnost izpolnjevanja poslanstva knjižnice in hvaležen poklon zgodbi, ki se je v razsvetljenskem duhu začela pred 250 leti. Prinaša odgovor na vprašanji, kaj je Narodna in univerzitetna knjižnica in kako hranimo misli.

V tem duhu smo pripravili razstavo Hranimo misli - že 250 let. Zgodbe, dokumenti, fotografije, raznovrstno gradivo, podatki skozi zgodovinski prerez in predstavitev preteklih ter sodobnih dejavnosti NUK obiskovalcem ponujajo sprehod v dvestopetdesetletni razvoj knjižnice. Razstavljamo izvirne zaklade naše zbirke; gradivo, ki je izjemnega pomena ne zgolj za našo ustanovo, temveč nagovarja kulturni in znanstveni razvoj celotnega naroda; raznovrstno gradivo, za katerega skrbimo v NUK. Na ogled postavljamo prve popise zbirke, kataloge, uradne dopise in gradivo iz zapuščin, darov in obveznega izvoda, izbor nedavno pridobljenega gradiva iz posebnih zbirk, in izbora del, ki so nastali izpod peres bibliotekarjev in drugih sodelavcev knjižnice.

Razstava je zasnovana v dveh delih, pri čemer bo razstavljeno gradivo od odprtja do septembra pripovedovalo o začetkih knjižnice in zbiranju gradiva; v drugem delu pa bomo predstavili raznolikost gradiva v knjižnici, njegovega urejanja in ohranjanja.

Vitrina meseca

V posebni vitrini bomo vsak mesec na ogled ponudili najpomembnejša gradiva v zbirki NUK. V prvem tednu razstave (28. 5.–4. 6.) si boste lahko ogledali Stiški rokopis iz 15. stoletja, najpomembnejši slovenski srednjeveški rokopis, ki ga hranimo v NUK; konec junija (24.–29. 6.) bo na ogled letak Ain newes lied von den krayennerischen bauren (Nova pesem o kranjskih kmetih), ki vsebuje prve natisnjene slovenske besede (kmečka puntarska gesla) iz leta 1515; julija (1.–31. 7.) bo vitrina gostila znamenito Die Ehre dess Hertzogthums Crain (Slava vojvodine Kranjske) Janeza Vajkarda Valvazorja iz leta 1689; avgusta (1.–31. 8.) bo na ogled Biblija Jurija Dalmatina (1584); konec septembra (23.–28. 9.) bo za teden dni izjemna priložnost za ogled Supraseljskega kodeksa (Codex Suprasliensis), enega najstarejših slovanskih jezikovnih spomenikov iz 1. polovice 11. stoletja; oktober (21.–26. 10.) bo v znamenju slovenske protestantike, v posebni vitrini bomo razstavili deli Articuli oli deili, te prave stare vere kerszhanske, is S. Pysma po redu postauleni inu kratku sastopnu islosheni Primoža Trubarja (1562) in Arcticae horulae succisivae, de Latino Carniolana literatura (Zimske urice proste) Adama Bohoriča (1584); zaključek razstave (27.11.–3.12.) pa bo ob obletnici Prešernovega rojstnega dne, ki je tradicionalno dan odprtih vrat slovenske kulture, posebno vitrino krasila rokopisna zapuščina pesnikove Zdravljice z eno različico pesmi, ki jo hranimo v NUK.

Avla pred Veliko čitalnico

250. obletnica začetkov Narodne in univerzitetne knjižnice je priložnost za pogled v preteklost in spomin na dogodke, ki so oblikovali razvoj knjižnice, gradnjo zbirke in storitev za uporabnike. Predstavljamo izbrane zgodbe, katerih odmev se razločno sliši še danes, saj so pomembno vplivali na vse tisto, kar je sledilo. So ogelni kamni našega razvoja, ki tudi širše osvetljujejo vlogo NUK.

Zgodovina NUK kaže, kako so tudi niti nesrečnih naključij tiste, ki spletajo razvoj in spomin naše knjižnice in kako so se z njimi spoprijemali naši izjemni prednamci ter nam s tem utirali pot naprej. Kaže nam zanimive zgodbe knjižnične zbirke in njenih največjih dragocenosti. Kako zbiramo in skrbimo za zaklade pisne kulturne dediščine, in kako smo že desetletja zavezani tradiciji izobraževanja in povezovanja knjižničarjev širom Slovenije. Že vrsto let natančno zapisujemo bogato ustvarjalnost slovenskega naroda in tudi s pomočjo mecenov ohranjamo zbirke za zanamce. Prav tako je NUK tudi predstavitveni prostor, kjer rokopisi in tiski na razstavah pripovedujejo neverjetne zgodbe ter marsikomu ponudijo stik z običajno težje dosegljivim gradivom. In končno, pokaže tudi našo zavezanost širjenju dostopa do spletnih virov, namenjenih študiju, raziskavam ali povsem vsakdanjim mimobežnostim.

Javna vodstva po razstavi

Splošna vodenja po razstavi

Udeležba na javnem vodstvu je brezplačna, prosimo pa za predhodno prijavo na naslov: dogodki@nuk.uni-lj.si.

Kolofon razstave

Gradivo za medije [.zip]
 

Monografija

Razstavo spremlja tudi monografija Narodna in univerzitetna knjižnica: Hranimo misli - že 250 let. Publikacija prinaša pregled pomembnih zgodovinskih mejnikov in dejavnosti, ki jih opravljamo. V trodelni strukturi (zbiramo, hranimo, posredujemo) je predstavljen osnovni oris preteklega in današnjega delovanja knjižnice ter pogled v prihodnost. Besedila spremlja izbrano slikovno gradivo z dogodkov in predstavitev, iz gradiva in spleta ter prostorov knjižnice, misli sodelavcev ter zanimivih statističnih prikazov.

Monografijo lahko kupite v prodajalni NUK na Turjaški ulici ali naročite po elektronskem obrazcu na spletni strani.

Predavanje ddr. Nataše Golob o Supraseljskem rokopisu

V ponedeljek, 23. septembra 2024, vas vljudno vabimo na predavanje ddr. Nataše Golob, raziskovalke srednjeveških rokopisov, ki nam bo predstavila Supraseljski kodeks in osvetlila njegov pomen v vsebinskih in oblikovnih razsežnostih ter ga povezala s sočasnim kulturnim in intelektualnim dogajanjem. Predavanje bo v sejni sobi v prvem nadstropju NUK ob 17.00. Udeležba je brezplačna, zaželene pa so prijave na dogodki@nuk.uni-lj.si.

Supraseljski kodeks

Supraseljski kodeks je med najpomembnejšimi rokopisi v svetovnem merilu, saj je eden najstarejših ohranjenih rokopisov v starocerkvenoslovanskem jeziku in s tem temeljni dokument v zgodnji literarni in verski zgodovini nekaterih slovanskih narodov. Je najobsežnejši znani rokopis v starocerkvenoslovanščini, napisan na 285 pergamentnih folijih, posreduje 24 svetniških življenjepisov ter pridige za postni in velikonočni čas. Zapisan je v cirilici, in sicer v zgodnji obliki te pisave, ki je v rabi še zdaj.

Zaradi svojega izjemnega globalnega pomena v jezikovnem, verskem, kulturnem in zgodovinskem kontekstu je bil kodeks leta 2007 vpisan v seznam Spomin sveta. S tem je Unesco sprejel odgovornost za ohranitev, omogočanje univerzalnega dostopa in ozaveščanje širše javnosti o pomenu Supraseljskega kodeksa in pisne dediščine v celoti.

Supraseljski kodeks (Codex Suprasliensis) je najobsežnejši starocerkvenoslovanski cirilski rokopisni spomenik iz 10. stoletja. Našel ga je kanonik Mihal K. Bobrovski leta 1823 v samostanu Supraśl, nedaleč od Białystoka, na severovzhodu Poljske. Leta 1838 je izročil zadnji del kodeksa jezikoslovcu, znamenitemu slavistu in bibliotekarju Jerneju Kopitarju na Dunaj in ga zaprosil za prečrkovanje iz cirilice v latinico. S pridobljenimi raziskovalnimi podatki je Kopitar podprl svojo teorijo o nastanku stare cerkvene slovanščine, ki jo je razvil v delu Glagolita Clozianus (1836). Preostalih listov Kopitar ni mogel vrniti Bobrovskemu, prehitela ga je smrt in tako je del rokopisa ostal v njegovi zapuščini. Skupaj s Kopitarjevo knjižnico, katere nakup je odobrila dvorna študijska komisija, je v licejsko knjižnico, predhodnico NUK, prispelo več kot 30 kodeksov, med njimi tudi del Supraseljskega kodeksa. Preostala dva dela kodeksa sta danes v Narodni knjižnici v Varšavi in Nacionalni knjižnici v Sankt Peterburgu.

O ddr. Nataši Golob

Ddr. Nataša Golob je zaslužna profesorica na Oddelku za umetnostno zgodovino FF UL v pokoju. Poleg predavateljskega in raziskovalnega dela je s predmeti Uvod v ikonografijo in Kodikologija uvedla nove študijske vsebine, vzpostavila je tudi stalno strokovno spopolnjevanje za osnovno- in srednješolske učitelje umetnostne zgodovine. Je vrhunska poznavalka srednjeveških rokopisov, ki se je podpisala pod številne objave doma in v tujini, je urednica uglednih publikacij, udeleženka znanstvenih simpozijev, vabljena predavateljica, prejemnica pomembnih štipendij v tujini, zunanja svetovalka in članica predsedstva Mednarodnega komiteja za latinsko paleografijo. Je tudi avtorica in soavtorica odličnih razstav in učbenikov, ki znanje uspešno posreduje tako s knjigami za otroke kot tudi z znanstvenimi in poljudnimi deli, izjemnimi javnimi predavanji ter nastopi na radiu in televiziji.