Primer: Deželni zbor, Slovenski gospodar, 1899

V predzadnji seji je utemeljeval poslanec Hagenhofer svoj predlog za ustanovitev deželne hipotečne banke. Povedal je, da je deželni zbor že od leta 1862 sem mnogokrat sklepal o tej zadevi, da je pa stvar vedno obtičala. Skušal je dokazati, da bi dolžnik vknjiženih dolgov gotovo nad 1 milijon gld obresti vsako leto manje plačevali, če imamo tak deželni denarni zavod. Stvar se je izročila posebnemu gospodarskemu odseku, ki bo izvolil v seji 14. aprila in bo štel lš udov.

Nemški naprednjaki in narodnjaki se vložili predlog, da ima ustavoverni odsek obstoječ iz 12 udov, presoditi krivico, ki se baje Nemcem godi vsled tega, da vlada izda na podlagi znanega § 14 temeljnega zakona opravlja vse državine posle. V seji 11. apila Poš vtemeljeval ta predlog ter zopet ii zopet tarnal nad zatiranjem Nemcev v Avstriji. Kdo se mu ne bi smejal? Saj ti ljudje sami sebi ne morejo verjeti, ko kričijo o zatiranji nemštva v Avstriji! V seji 12­ aprila je vtemeljeval poslanec Hagenhofer svoj predlog, naj se odpravijo vse mitnice na nedržavnih cestah in mostih; poslanec Kurz pa predlog o zatiranji škodljivih mrčesov; poslanec Mosdorfer stavi predlog, da prevzame dežela v svojo skrb vse ceste po deželi in poslanec Žička pa predlog, da se ima popraviti struga Sotle v okrajih Rogatec, Šmarje, Kozje in Brežice.

Vsi štirje predlogi so se izročili odseku za deželno kulturo v presojo. Finančni odsek je v seji 11. aprila sklenil zboljšati plačilo profesorjem na višji deželni realki v Gradcu in na 5 razredni gimnaziji v Ptuju. To zboljšanje se ima pričeti s 1. januarjem 1899. Profesorji na državnih gimnazijah zavživajo zboljšanje že od 1. oktobra 1898. Tudi meščanskim učiteljem se je zboljšala plača (po večini glasov) od 1. januvarija t.l. Ob enem je sklenil finančni odsek deželnemu zboru priporočati predlog, da se višja deželna realka v Gradcu podržavi.

Oskrbovalna vsprejetišča prizadevajo deželi leto za letom več stroškov. Že lani je sklenil finančni odsek, naj se odpravijo vsaj nekatera vsprejetišča; a vlada ni pritrdila temu predlogu. Letos se je ta predlog ponovil in se je nasvetovalo marsikaj, da se znižajo ti stroški, ki so preračunjeni za l. 1899 na 114.000 gold. Ko so se ta vsprejetišča od liberalne nemške in večine deželnega zbora vstanovila, se je reklo: ljudje, ki bodo semkaj zahajali, naj ali delajo kot obrtniki ali pa pomagajo pri poljedelstvu. A liberalci s« se zmotili. Iz teh vsprejetišč ne dobiš lahko kakšnega delavca. Vlada se pa protivi zategavoljo odpravi kakšnega vsprejetišča, ker se boji, da se po tistem kraju začne potem beračenje.