Kajuhova zapuščina: konservatorsko-restavratorska dela

Zapuščino Karla Destovnika Kajuha, ki jo hranimo v Narodni in univerzitetni knjižnici, smo pridobivali postopoma iz različnih virov.

kolaz dekorativna slika dekorativna slika

Obsega dve mapi raznovrstnega gradiva na papirju in nekaj predmetov, med katerimi najpomembnejše mesto zasedata kovinska škatlica, v kateri so bile med drugo svetovno vojno na Ponikvarjevem vrtu skrite Kajuhove pesmi in pisma, napisana ljubljeni Silvi, ter majhna ročna ura, ki jo je nosil ob smrti na Žlebnikovi domačiji v Belih Vodah. Nedavno pridobljena zapuščina še ni bila dokončno bibliografsko obdelana, sestavljajo jo posamezne pesmi, rokopisni zvežčiči, pisma in korespondenca, fotografije, partizanska beležnica, redki prvi natisi pesmi iz partizanskih tiskarn ter drugo manj pomembno gradivo (časopisni izrezki, prepisi pesmi itd.).

naslovnicaa Pesmi dekorativna slika dekorativna slika dekorativna slika

Papir, na katerem so zapisani dokumenti, variira v kakovosti, skupni imenovalec je njegova strojna izdelava. Kot zapis se na dokumentih pojavljajo različna črnila, tintni svinčnik, tipkopis, svinčnik in tisk. Na pisemskem gradivu so prisotni tudi poštni žigi in znamke. Zaradi turbulentnega časa druge svetovne vojne, v katerem so dokumenti nastajali, in zaradi potrebe po skrivanju, so utrpeli nemalo poškodb kot so raztrganine in zmečkanine, nekateri pa so tudi porumeneli, kar je običajna posledica staranja papirja, še posebno, če je ta izdelan iz manj kakovostnih surovin.

na sliki je zmečkan ovitek rokopisne knjige

Dokumente smo za potrebe razstave, ki jo v NUK pripravljamo v mesecu decembru konservirali-restavrirali in jih sočasno digitalizirali, da bodo tako dostopni najširšemu krogu uporabnikov. Izvedli smo minimalen konservatorsko-restavratorski poseg. Restavrirali smo samo dokumente, ki so bili res močno poškodovani in kot taki neprimerni za uporabo. Dokumente smo po potrebi suho očistili z radirko, ročno popravili raztrganine in ponovno spojili že razpadle dele dokumentov. Za to smo uporabili zelo tanke japonske papirje, ki so kot lepilo vsebovali želatino in hidroksipropil celulozo. Japonski papirji, ki se uporabljajo v konservatorstvu, so papirji izjemne kakovosti, izdelani iz japonskih enoletnih rastlin (Gampi, Kozu, Mitsumata), ki imajo zelo visoko stopnjo celuloze. So zelo mehansko odporni, njihova prednost pa je tudi, da so zelo tanki in posledično prosojni, zato jih je mogoče uporabljati tudi na mestih zapisa. Vsi postopki, ki so bili na dokumentih izvedeni, so reverzibilni, to pomeni, da je vse, kar smo na dokumente nanesli, po potrebi mogoče ponovno odstraniti. Zaradi lepila, ki je že bilo nanešeno na japonske papirje in tam tvorilo film, smo se izognili prevelikemu vnosu vlage v papir, saj smo lepilo aktivirali zgolj z vodno paro.

slika prikazuje roko, ki popravlja rokopisni list

Popravljene dokumente smo še digitalizirali in zanje izdelali zaščitne ovoje iz trajno obstojnega papirja. Ti jim bodo nudili ustrezno mehansko in kemijsko zaščito, saj zaradi alkalne rezerve, ki jo vsebujejo, ta prehaja tudi na dokumente, ki so v njih hranjeni in jim posledično zvišuje pH. To je pomembno zaradi tega, ker kisline, ki so naravni produkt staranja papirja, pospešujejo njegovo razgradnjo. Tako zaščiteno gradivo smo po sklopih zaščitili še z ovoji iz kartona arhivske kakovosti, vse skupaj pa pospravili v škatle enake velikosti, ki bodo dokumentom nudile še dodatno mehansko zaščito. Digitalizirano gradivo bo po obdelavi dostopno v digitalni knjižnici Slovenije (dLib.si).

Besedilo je pripravila Meta Kojc (Oddelek za zaščito in restavriranje NUK).