V belini še belejša tiha svečka (Ljubljana na svojih prvih razglednicah)

»Zasveti se, ugasne, zasveti se,« je nekoč zapisal Ivan Cankar, »v belini še belejša tiha svečka. Ali ni tam Ljubljana?« Zgodovina je v našem največjem mestu našla veliko stičišč. O njem so govorili učenjaki in pesniki. Umetniki so tu iskali svoje navdihe, preprosti ljudje pa svoje življenjske priložnosti. Zato ni nobeno presenečenje, da so se konec 19. stoletja v Ljubljani pojavile tudi razglednice, ki so v svet nosile podobe naše prestolnice.

Pripravili smo izbor ljubljanskih razglednic z začetka 20. stoletja, ker smo prepričani, da ena izmed poti do zgodbe naše prestolnice vodi tudi preko razglednic. Podobe njene zgodovine so namreč hkrati tudi podobe njene prihodnosti. Skozi slike, ki potujejo kot kričeče priče preteklosti, se nam izrisuje arhitektura našega zrelega obličja, predvsem pa to, kar bomo postali. Pričujoči izbor je mali prispevek k prazniku, ki ga Ljubljana praznuje v letošnjem letu, ko je postala prestolnica Evrope. Obenem pa naj služi tudi kot dokaz, da se evropski duh v Ljubljani ni naselil šele z vstopom Slovenije v Evropsko unijo, temveč da v njej prebiva že vsaj dve stoletji.

Razstavo pripravili: Tomaž Bešter, Žiga Cerkvenik in Tine Musek

SPLETNA RAZSTAVA