Knjižne obreze

kozler

Vežem vse vrste knjig /
Verske in posvetne / velike in majhne /
V pergament ali lesene platnice
Ter jih pokrijem z dobro prevleko 
In zaponkami / in jih potiskam z okrasjem / 
Tudi poravnam jih na začetku / 
Nekaterim pozlatim obreze / 
S tem zaslužim veliko denarja. 
Knjigovez. Lesorez Jost Amman (1539 – 1591), besedilo Hans Sachs (1494 - 1576).
Iz: Ständebuch, Eygentliche Beschreibung aller Stände auff Erden, Nürnberg, 1568. 

 

Knjižno obrezo predstavljajo tri zunanje površine knjižnega bloka. Zgornja, sprednja in spodnja obreza so lahko neobrezane ali obrezane, lahko pa so tudi na različne načine okrašene.

Do 1. polovice 19. stoletja so postopki tiskanja in vezave knjig potekali ročno. Ko so bile tiskarske pole potiskane, zganjene in sešite, jih je bilo potrebno še obrezati nato pa knjižni blok pritrditi na platnice. Stopnjo obrezave ter tip dekoracije obreze in platnic so določili posamezni naročniki oziroma kupci knjig, včasih pa so lastniki obrezo tudi sami porisali ali popisali. Zato je vsaka knjiga, ki je nastala s postopkom ročnega tiska in vezave edinstven objekt.

Na obrezah je mogoče najti nadvse raznolike vsebine in motive. Na njih so lahko zapisani podatki o postavitvi knjige (signature) ali podatki o avtorju in naslovu dela. Lahko so scela pobarvane ali ročno poslikane z različnimi geometrijskimi vzorci, na najbolj razkošnih primerih pa so tudi zahtevnejši motivi, kot na primer krajine, portreti ali heraldični motivi. Najdemo tudi poškropljene oziroma obrizgane z enobarvnimi ali večbarvnimi vzorci. Od 16. stoletja dalje na obrezah knjig evropskih provenienc najdemo najrazličnejše barvne vzorce, v tehniki marmoriranja ali »vzorčenja« (angl.: paste painting). Že od 15. stoletja se pojavljajo različni reliefni vzorci, izvedeni v tehniki cizeliranja oziroma punciranja. Najrazkošnejše so pozlačene ali posrebrene obreze. Z zlatenjem obrez so pričeli že v zgodnjem srednjem veku. Velikokrat se pozlata pojavlja tudi v kombinaciji s cizeliranjem oziroma punciranjem.

Najrazkošnejše obreze praviloma najdemo na liturgičnih knjigah ter knjigah, ki so jih dali vezati in opremiti premožnejši lastniki in bibliofili.

Predstavljenih je nekaj značilnejših primerov obrez iz starejših fondov Narodne in univerzitetne knjižnice. Gradivo datira od 16. do 18. stoletja.

SPLETNA RAZSTAVA

 

Avtorici:
dr. Sonja Svoljšak, Urša Kocjan (NUK)
Fotografije:
Milan Štupar (NUK)

 

Viri:

GOLOB, N. 2004. Dekorativne obreze na srednjeveških kodeksih: pričevalnost likovnih del. V Arhivi. Let. 27., št. 1. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, str. 93-108.
MIURA, E. 1990. The art of marbled paper: marbled patterns and how to make them. London: Zaehnsdorf.
ROBERTS, T. M. IN ETHERINGTON, D. Bookbinding and the conservation of books: a dictionary of descriptive terminology [online]. Stanford University [zadnja sprememba 2004-03, uporabljeno 2006-15-07]. Dostopno na URL: http://cool.conservation-us.org/don/toc/toc1.html 
WOLFE, R. J. 1990. Marbled paper: its history, techniques, and patterns: with special reference to the relationship of marbling to bookbinding in Europe and the Western world. Philadelphia: University of Pennsylvania Press.