ISBN – Mednarodna standardna knjižna številka

Sistem ISBN (International Standard Book Number) je mednarodni sistem označevanja publikacij z namenom enkratne in nezamenljive identifikacije ter boljše mednarodne izmenjave podatkov. ISBN v Sloveniji skladno s standardom ISO 2108 določa Slovenska agencija za ISBN, ki deluje pod okriljem Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.

Objavljena je posodobljena, sedma izdaja Priročnika za uporabnike mednarodne standardne knjižne številke (2020)

Informacije in odgovornost:

Kako do oznake ISBN?

Kot nove založnike vas vljudno prosimo, da izpolnite elektronski vprašalnik.
Založniki, ki ste že vključeni v sistem ISBN, boste s ponovno izpolnitvijo vprašalnika omogočili posodobitev svojih podatkov.

Ker pa morajo za vsako oznako ISBN stati tudi bibliografski podatki, nam posredujte podatke tudi za knjigo, za katero potrebujete oznako ISBN. Glej CIP!
Oznake ISBN je treba pridobiti pri ustrezni agenciji za ISBN, ki je odgovorna za državo, v kateri ima založnik sedež.

Kje naj bo natisnjen ISBN?

Oznaka ISBN mora biti natisnjena na vidnem mestu: na hrbtu ali na dnu naslovne strani, v desnem kotu zadnje strani platnic pa tudi na ščitnem ovoju.

Katerim publikacijam dodelimo oznako ISBN?

Z oznako ISBN označimo naslednje publikacije:

• knjige in brošure,
• publikacije na različnih medijih,
• didaktične komplete,
• knjige na kasetah,
• elektronske publikacije,
• mikrooblike,
• publikacije v Braillovi pisavi,
• zemljevide, namenjene knjižnemu trgu.

Vsaka vezava dobi svojo oznako ISBN. Vsak računalniški datotečni format dobi svojo oznako.

Kako je sestavljen ISBN?

13-mestno oznako ISBN sestavljajo:

• akronim ISBN,
• predpona 978,
• element nacionalnega, geografskega ali jezikovnega področja,
• element založnika – dolžina je odvisna od založniških načrtov,
• element enote – dolžina je odvisna od založniških načrtov,
• kontrolna številka – enomestno število.

Enkratnost oznake ISBN

Ena oznaka ISBN se sme uporabiti samo ENKRAT. Za različne formate uporabimo različne oznake ISBN, prav tako tudi za različne vezave in popravljene izdaje, kjer naj bodo navedene tudi oznake ISBN prejšnjih izdaj z navedbo posamezne izdaje. Publikacije v več zvezkih imajo več oznak ISBN. V takem primeru ima publikacija ISBN celote, ISBN določenega zvezka, pa tudi oznake ISBN vseh ostalih zvezkov. Kadar publikacija izide v sodelovanju dveh založb, lahko vsaka založba navede svojo oznako ISBN, toda založba, ki je zadolžena za distribucijo, svojo oznako ISBN skupaj s črtno kodo navede na zadnji strani platnic ali ščitnega ovoja. Pri prevodih naj bo v publikaciji navedena tudi oznaka ISBN izvirne izdaje.

Kdo posluje z oznakami ISBN?

Pri svojem poslovanju ISBN uporabljajo:

• založniške hiše,
• distribucijski centri, prodaja na debelo,
• centralizirani servisi za knjižnice (priprava knjig za izposojo),
• knjigarne,
• knjižnice.

Nekaj najpogostejših primerov rabe identifikatorjev pri poslovanju s knjigo:

• identifikacija založniških projektov od sprejetja avtorjevega rokopisa do končne izdelave publikacije in upravljanje z avtorskimi tantiemami;
• gradnja podatkovnih zbirk o publikacijah, priprava bibliografskih izdelkov in najrazličnejših katalogov ter poizvedovanje po njih;
• vodenje zaloge, izvajanje naročil ter nadzor prodaje in logistike;
• računovodsko in knjigovodsko poslovanje;
• elektronsko poslovanje;
• upravljanje podatkov o pravicah izposojanja na nacionalni ravni.

ISBN in črtna koda

Oznaka ISBN se lahko prevede v črtno kodo. Za ta namen je bila izbrana črtna koda po standardu EAN 13. Tudi EAN črtna koda je 13-mestna oznaka.
Sestava črtne kode za publikacijo z ISBN 978-961-6415-30-9:

Slika črtne kode