Pogosta vprašanja

CIP

Za pripravo kataložnega zapisa v publikaciji potrebujemo tri delovne dni od trenutka, ko gradivo prejmemo.
CIP bomo poslali na elektronski naslov, s katerega smo gradivo prejeli, razen v primeru, da se dogovorimo drugače.
Na CIP morate počakati tri delovni dni, ker vsak dan prejmemo večje število zahtevkov.
Žal ne, ker se vsem mudi. Trije delovni dnevi so maksimum, lahko pa je CIP pripravljen tudi prej, odvisno od števila zahtevkov.
Podatke preverjamo ob sami pripravi in vas takrat obvestimo o morebitnih pomanjkljivostih. Vrstni red prispelih vlog težko preskočimo.
Razstavni katalogi manjšega obsega brez besedila nimajo CIP-a, prav tako nimajo oznake ISBN, so pa predmet obveznega izvoda.
Žal ne. Naslovnica je barvna naslovna stran revije pa tudi ilustrirana platnica, navadno pri broširani knjigi. Za pripravo kataložnega zapisa pa potrebujemo notranjo naslovno stran in kolofon ter kazalo. S pomočjo kazala določimo vsebino knjige.
Da, po 8. členu Zakona o obveznem izvodu publikacij je potrebno v kolofonu navesti tudi naklado.
Da, po 8. členu Zakona o obveznem izvodu publikacij je cena obvezen element kolofona, lahko pa je cena navedena tudi drugje na publikaciji, najpogosteje je to na zadnji strani ovoja ob črtni kodi.
Da, gre za ponatis, torej za novo pojavno obliko na tržišču. Podatki v kolofonu morajo biti posodobljeni.
Dotis je ponovni natis publikacije brez sprememb z namenom povečanja naklade v istem koledarskem letu. Sprememba je le v kolofonu: v obstoječi kolofon je treba za podatkom o prvotni nakladi dodati podatek o nakladi dotisa/dotisov, npr. 1.500 izvodov, dotis 1.000 izvodov ali 1.000 izvodov, dotis 300 izvodov, 2. dotis 200 izvodov.

Naslovno stran in kolofon dotisa pošljite na e-naslov cip@nuk.uni-lj.si. Za dotis ne izdelamo novega CIP-a, podatek o dotisu zabeležimo v bibliografski bazi podatkov.

Za dotis se obvezni izvod NE odda.
  • Avdiovizualno gradivo razen gradiva z dokumentarno, domoznansko in izobraževalno vsebino;
  • Brošure in prospekti z namenom množičnega informiranja oz. omejenega obsega;
  • Doktorske naloge, razen če izidejo kot knjižne izdaje;
  • Gledališki listi;
  • Igralne in druge vrste karte kot samostojne enote;
  • Kartografsko gradivo, razen atlasov in turističnih kart, ki so namenjene prodaji;
  • Kartonke brez strnjenega besedila;
  • Lepaki, letaki;
  • Osnovnošolski in srednješolski raziskovalni projekti;
  • Plakati;
  • Pobarvanke brez strnjenega besedila;
  • Posebni odtisi, prednatisi;
  • Prospekti in brošure z namenom množičnega informiranja oz. omejenega obsega;
  • Razglednice;
  • Razstavni katalogi omejenega obsega;
  • Ročno izdelane knjige, razen faksimile;
  • Rokovniki s strnjenim besedilom;
  • Serijske publikacije;
  • Sestavljanke;
  • Slikovni koledarji;
  • Sudokuji in križanke;
  • Zloženke, tudi tiste s strnjenim besedilom
  • Spominski albumi (dopolnjevanje s fotografijami)/ knjige s krajšimi navodili za izpolnjevanje; namenjeno osebni rabi posameznika in prilagodljivo njegovim željam.
  • Albumi, ki se dopolnjujejo s samolepljivimi nalepkami;
  • Gradivo s tečajev, delavnic in podobnih oblik izobraževanja, ki je brezplačno razdeljeno udeležencem in vsebuje natisnjene prosojnice;
  • Jubilejni foto albumi zaključenih družb (obletnice);
  • Letna poročila za AJPES, na katerih niso navedeni podatki o lastniku avtorskih pravic, letu izdaje in založniku in ki niso izdana v nakladi najmanj 50 izvodov;
  • Magistrske in diplomske naloge, razen če izidejo kot knjižne izdaje;
  • Namizni koledarji brez strnjenega besedila;
  • Navodila za uporabo, na katerih niso navedeni podatki o lastniku avtorskih pravic, letu izdaje in založniku;
  • Osnovnošolske in srednješolske raziskovalne naloge;
  • Personalizirane knjige;
  • Publikacije v nakladi do 50 izvodov;
  • Rokovniki brez strnjenega besedila;
  • Slikovni koledarji, na katerih niso navedeni podatki o lastniku avtorskih pravic, letu izdaje in založniku;
  • Učna gradiva, ki jih pišejo profesorji kot učni pripomoček za svoje učence in dijake;
  • Umetniški rokovniki, brez ali z malo besedila v obliki navodil ali izrekov; namenjeno osebni rabi posameznika in prilagodljivo njegovim željam;
  • Vzorci posameznih/različnih pogodb, ki so namenjeni osebni rabi, razen če ne izidejo v knjižici, skupaj z uvodom, namenom, komentarjem ali obširnimi navodili za izpolnjevanje.


ISBN

Če ste založnik ali knjigotržec in če želite prodajati knjige, je v vašem interesu, da se vključite v sistem. Če vaših publikacij ni mogoče naročiti in distribuirati s pomočjo oznak ISBN in če vaše publikacije niso vključene v bibliografske baze, se lahko zgodi, da svojih knjig ne boste mogli prodati.
Do oznake ISBN pridete tako, da na naši spletni strani www.nuk.uni-lj.si poiščete vprašalnik za slovenske založnike in nam izpolnjenega vrnete, hkrati pa pošljete še notranjo naslovno stran, kolofon in kazalo naslova, ki ga zalagate. Oznaka ISBN hkrati identificira založnika in njegovo publikacijo. Za publikacijo vam bomo pripravili CIP.
S stališča mednarodnega sistema ISBN ni nobenih zakonskih zahtev po oznakah ISBN, vendar se brez oznake ISBN in njene pretvorbe v črtno kodo EAN-13 ne boste mogli vključiti v prodajno mrežo.
Priporočljivo je, da oznaka ISBN identificira vse knjige.
Razstavni katalogi brez besedila nimajo oznake ISBN, dobijo pa to oznako razstavni katalogi, ki poleg fotografij razstavljenih eksponatov nudijo tudi spremno študijo ali dodatne podatke o umetniku ali temi.
Črtno kodo vam na osnovi oznake ISBN pripravi vsak tiskar, ki ima program za izpis črtne kode. Lahko pa vam črtno kodo pripravimo tudi pri nas.
Običajno so diplomske, magistrske in doktorske naloge pripravljene v majhnem številu izvodov, ki ga predpiše vsaka posamezna izobraževalna ustanova. Take publikacije niso dostopne na trgu in zato nimajo oznak ISBN. Če pa kasneje te naloge izidejo pri neki založbi, potem so opremljene z ustreznimi oznakami ISBN.
Ne. Jezik publikacije tu ni pomemben, založnik se vključi v sistem v državi, kjer deluje in ima svoj sedež.
Bistvene spremembe besedila zahtevajo novo oznako ISBN. Da gre za popravljeno izdajo, mora biti navedeno na naslovni strani ali hrbtu naslovne strani, kjer mora biti navedena tudi nova oznaka ISBN. Pripravili pa vam bomo tudi nov CIP.
Ne. Obdržati moramo izvirno oznako ISBN, vendar le v primeru, da ostane isti založnik, pripravimo pa nov CIP.
Ne, rokovniki in spominski albumi nimajo oznak ISBN. Kaj ima oznako ISBN in kaj ne, glej … dodati www. Za te prodajne proizvode povprašajte pri GS1 Slovenije, Dimičeva ulica 9, 1000 Ljubljana, tel. 01 5898 320, e-mail info@gs1si.org.
Da. Za nas je založnik skupina, organizacija, družba ali posameznik, ki je odgovoren za izdela¬vo publikacije. To je lahko tudi oseba ali telo, ki nosi stroške oz. finančna tveganja pri pripravi izdelka ‒ to običajno ni tiskar.
Za vse ostalo lahko uporabite druge sisteme številčenja, kot npr. EAN. Moderna oprema lahko bere in obdeluje različne vrste črtnih kod. Za črtne kode povprašajte pri GS1 Slovenije, Dimičeva ulica 9, 1000 Ljubljana, tel. 01 5898 320, e-mail info@gs1si.org.


ISMN

Oznaka ISMN je založniški sistem identifikacije notnega gradiva.
Za notno gradivo, ki poleg not prinaša tudi besedila pesmi, boste prvenstveno zaprosili za oznako ISMN. Poleg oznake ISMN pa ima lahko tudi oznako ISBN.
Da. Tudi za tem identifikatorjem morajo stati bibliografski podatki. Posredovali nam boste naslovno stran in kolofon.
CIP vam bomo pripravili v treh delovnih dneh.
Potrebujete eno oznako ISMN za partituro kot celoto in po eno oznako za vsak ločeni part.
Menimo, da ne, vendar vas kljub temu prosimo, da informacijo preverite na Ministrstvu za kulturo.
Če se v notnem zapisu nič ne spremni, ostane oznaka ISMN enaka. Potrebujete pa nov CIP, ker gre za novo pojavno obliko na tržišču.


ISSN

Potrebno je poslati izpolnjen vprašalnik za dodelitev ISSN št. in kopijo naslovnice ter kolofona.
Potrebno je poslati izpolnjen vprašalnik, na katerem je naveden spletni naslov publikacije, da iz publikacije razberemo vse podatke, ki so potrebni za dodelitev ISSN št.
Sprememba izdajatelja, sprememba podnaslova ali pogostost izhajanja, ne spremeni ISSN številke.
Da, kajti ISSN številka enkratno identificira naslov serijske publikacije.
ISSN številka ostane ista, ker je vezana na naslov publikacije, spremenite lahko 11. in 12. mesto v črtni kodi, ki je rezervirana za ceno ali izpolnite dodatek, ki lahko sledi 13 mestni črtni kodi.


Obvezni izvod spletnih publikacij

Publikacije je založnik vedno zavezan oddati sam 15 dni po objavi publikacije. Še posebno je to pomembno v primeru, ko je publikacija objavljena na način, ki ne dovoljuje prostega dostopa oziroma zajema. Največkrat prosto dostopne spletne publikacije v NUK vseeno zajamemo sami. Spletne publikacije oddate v sistem Svarog – Sistem za varno arhiviranje oddanega gradiva, kjer hkrati opredelite pogoje dostopa do publikacij.
Elektronske publikacije, ki so objavljene prosto, a v obliki spletnega mesta (format HTML), NUK zajame sam z avtomatiziranimi postopki. Spletno mesto za zajem lahko tudi predlagate na naslovu: SVAROG@nuk.uni-lj.si..
Potrebno je oddati po 1 izvod vsakega računalniškega formata, v katerem je bila knjiga izdana oziroma mu je bila dodeljena mednarodna številka ISBN. Vse oddane samostojne spletne publikacije morajo biti brez elektronske zaščite in v priporočenih formatih (PDF, EPUB, MOBI, DOC, JPEG2000, JPEG, MP3).
Vse spletne publikacije, ki jih prejmemo v NUK, so objavljene na portalu Digitalne knjižnice Slovenije – dlib.si na način, kot ga opredeli založnik sam pri oddaji publikacij v sistem Svarog, s prostim ali omejenim dostopom do vsebin. Spletne publikacije, ki so bile na spletu prosto dostopne in jih je NUK zajel sam, so na portalu dLib.si vedno dosegljive z omejenim dostopom.

Pojasnilo: publikacije z omejenim dostopom so na voljo uporabnikom zgolj za branje na nekaj terminalih na lokaciji NUK, Turjaška 1, Ljubljana. Publikacije s prostim dostopom lahko uporabniki portala dlib.si uporabljajo za nekomercialne namene, brezplačno, kadarkoli in kjerkoli, 24 ur na dan.
V takem primeru ste podpisali zgolj neekskluzivno pogodbo, ki vam ne preprečuje oddaje obveznega izvoda, kot tudi ne prodaje v drugih knjigarnah. Prepovedana je zgolj distribucija tistih formatov, katerih distribucijo vam pogodba izrecno prepoveduje, to so največkrat tisti formati publikacij, ki vam jih pripravijo knjigarne same (npr. knjigarna iTunes = ibook format) in so namenjene prebiranju vsebin zgolj na določenih napravah ali aplikacijah omenjenih knjigarn. Vse spletne publikacije lahko vedno oddate v DOC ali PDF formatu.
Po zakonu je vsak založnik zavezan k oddaji publikacij, ki so predmet obveznega izvoda. V primeru, da jih ne oddate in so prosto dostopne na spletu, jih bomo ob mesečnem pregledu zajeli sami.