Spletni (kibernetni) kriminal je milijardni posel, njegov obseg pa hitro raste. V zadnjih letih se okorišča tudi s t. i. modelom odprtega dostopa (angl. open access oz. OA) izdajanja znanstvenih revij. Tako je zaznan porast lažnih založnikov, ugrabljenih revij, spletnih strani z lažnimi podatki (vključno z napačno ali ugrabljeno številko ISSN) ipd. To so revije, katerih izdajanje sprožijo neznani izdajatelji, ki za objavo zaračunavajo manjše vsote denarja (100–200 evrov), zaslužiti želijo z množico objavljenih člankov, stroškov za recenzijo nimajo, saj je ne izvajajo, čeprav trdijo nasprotno. Ne izpolnjujejo uveljavljenih standardov znanstvenih objav, zato avtorju objava v taki reviji strokovno ne prinese ničesar – ni priznana v habilitacijskih postopkih in pri prijavi znanstvenih projektov, strokovni kolegi taki reviji ne priznajo pomena ipd. Mnogi izdajatelji navajajo neresničen sedež založbe (ZDA, VB, Kanada itd., pravi sedež pa je v Pakistanu, Indiji, Nigeriji itd.) Gre torej za neposredno goljufanje avtorjev, ki v prisili po objavah iščejo najlažjo pot, sama objava pa jim, kljub plačilu, ne prinese nobene koristi, niti moralne, še manj kakšne druge – seveda, če ustrezne institucije (univerze, raziskovalne agencije ipd.) preverijo boniteto take revije.1
Za ozaveščenost raziskovalcev o tem, katere revije so zaupanja vredne in kje objavljati, poteka akcija:
Različne skupine, ki so objavile načela transparentnosti in dobrih praks v akademskem založništvu:
- http://publicationethics.org/
- https://doaj.org/ – v podatkovno bazo DOAJ sodijo le tiste znanstvene revije, ki imajo številko ISSN
- http://oaspa.org/
Obstajajo seznami spornih revij, npr. Beall's List:
- https://web.archive.org/web/20161010084848/https://scholarlyoa.com/publishers/ ali https://beallslist.weebly.com/
Objavljeni so bili različni članki o tem, kako prepoznati sporno revijo, kateri so primeri spornih revij, kakšni so ukrepi in posledice pri raziskovalcih, ki so bili habilitirani v nazive na podlagi pridobljenih točk objav v spornih revijah, npr:
- Hojnik, J.: Roparske revije v znanosti, v: Pravna praksa, št. 49/50, str. I–VII (v priponki)
-
Lukić, T. et al.: Predatory and fake scientific journals/publishers – a global outbreak with rising trend: A Review, v: Geographica Pannonica, Vol. 18, Iss. 3, str. 69–81, Sept. 2014
1. Stališče, ki ga zavzema mreža ISSN do spornih revij
Čeprav je ISSN le identifikator in ne indikator kvalitete ali legitimnosti kontinuiranega vira, so se centri ISSN kmalu po pojavu spornih revij soočili s vprašanjem, ali dodeliti oznako ISSN sporni reviji, kljub izpopolnjevanju osnovnih pogojev za dodelitev te oznake. Ker založniki lahko namenoma navajajo lažne kraje in ker centri ISSN ne vedo, kateri center prevzema odgovornost za zavrnitev dodelitve številke ISSN, je mednarodni center ISSN zavzel naslednje stališče in ga objavil na svoji spletni strani:
Pridržujemo si pravico do zavrnitve dodelitve mednarodne standardne številke serijske publikacije (ISSN), če se domneva, da je vložnik zahteve podal zavajajoč podatek ali ga natisnil/navedel na publikaciji, na primer glede: kraja izdaje (založnikov naslov), članih uredništva, navedbe služb za indeksiranje in podatkovne baze, sodelovanja v programih digitalnega arhiviranja ali avtorstva posredovanih člankov … pridržujemo si tudi pravico do preklica ISSN, če se pozneje izkaže, da je bil posredovan zavajajoč podatek (ISSN, 2013)2
V želji, da mreža ISSN pripomore h kvalitetnemu modelu odprtega dostopa znanstvenih revij, je narejeno dvoje:
a) projekt ROAD: selektivna podatkovna baza znanstvenih revij v odprtem dostopu, povezanih preko številk ISSN: http://road.issn.org/en
b) seznam zavrnjenih založnikov, ki so zaprosili za oznako ISSN za sporne revije; seznam je objavljen na portalu ISSN (podatek ni javno dostopen, do njega imajo dostop nacionalni centri ISSN in se sproti dopolnjuje)
2. ISSN center Slovenije in sporne revije
ISSN center Slovenije kot član mreže ISSN v celoti podpira stališča, ki jih je zavzela in objavila krovna organizacija ISSN – Mednarodni center ISSN v Parizu. V skladu s povzetim stališčem ISSN IC in pojavom spornih revij v Sloveniji smo uvedli naslednji ukrep, ki prispeva k preprečevanju spletnega kriminala ter pojavov analitično obdelanih člankov, vezanih na sporne revije v bazi COBISS:
- kadar obstaja dvom oziroma je znano, da je revija sporna, si pridržujemo pravico, da takšni reviji ne dodelimo takoj začasne številke (Y), temveč prošnjo po dodelitvi številke ISSN najprej posredujemo nacionalnemu centru ISSN tiste države, kjer je sedež založnika, da preveri, ali sta založnik in revija verodostojna oziroma lažna; če sta založnik in revija verodostojna, je nacionalni center ISSN po pravilih dolžan dodeliti številko ISSN v roku desetih delovnih dni; če gre za lažnega založnika in sporno revijo, eden od centrov o tem obvesti mednarodni center ISSN, ki založnika objavi na seznamu lažnih založnikov, tako da je o njem obveščena celotna mreža ISSN; sporni reviji se ISSN ne dodeli;
- začasna številka (Y5xx-xxxx) se beleži pri tujih kontinuiranih virih in je namenjena tistim kontinuiranim virom, ki jih ni v bazi ISSN in so trenutno v postopku verifikacije (pregled nad vsemi zahtevki mreže ISSN ima ISSN center Slovenije).
1Merila za presojo spornih revij, glej: Hojnik, J.: Roparske revije v znanosti, v: Pravna praksa, št. 49/50, 2015, str. I–VII.
2 Romano Reynolds, R.: Everything old is new again: ISSN in the digital enviroment, v: Special ISSN 40th Anniversary Issue, Vol. 44, No. 1, 2015, str.: 96–111.