Poziv za oddajo prispevkov

V zadnjih nekaj letih je t. i. digitalna doba postala »doba digitalizacije« in kulturne ustanove so veliko vlagale v digitalizacijo kulturne dediščine . Digitalizirale niso le besedil in slik na papirju, temveč tudi avdio in video posnetke, filmsko gradivo, muzejske eksponate, nepremično kulturno dediščino ter druge stvaritve kulturne dediščine. Rezultati digitalizacije so bili objavljeni na spletu, s čimer je bil širši javnosti omogočen dostop do kulturne dediščine, hkrati pa je bilo veliko storjenega tudi za ohranjanje izvirnikov.

Digitalna tehnologija je spremenila način zajemanja in razširjanja informacij ter upravljanja z njimi. Danes naš cilj niso več zgolj »bruto« izdelki digitalizacije, temveč bolj dodelane rešitve oziroma dodatne funkcionalnosti, ki omogočajo poosebljeno doživetje digitalnih vsebin. Pri raziskavah s področja humanistike lahko kakovostni skenogrami v celoti nadomestijo izvirnike, saj omogočajo analitično obdelavo in ponovno uporabo. Z razvojem informacijske tehnologije pridobivamo nova orodja za iskanje in prikazovanje objavljenih vsebin, za njihovo organizacijo in selektivni dostop pa so bistvenega pomena metapodatki. Z novimi rešitvami iskanja po različnih zbirkah podatkov se s prilagojenimi vizualizacijami, prostorskimi virtualizacijami ter s povezovanjem na lokalni in mednarodni ravni spreminja tudi način dostopa do digitaliziranih vsebin.

Ustvarjene digitalne vsebine in spremljajoči podatki so za raziskovalce z različnih področij dragocene informacije pri vrednotenju, ohranjanju, restavriranju ter pri uporabi kulturne dediščine. Ponovna uporaba digitalnih vsebin omogoča večplastno – tako prostorsko kot časovno – dojemanje kulturne dediščine. Raziskave so večinoma usmerjene k proučevanju oziroma reinterpretaciji preteklosti ali k izboljšanju doživetja in dostopa do digitalnih vsebin. Rezultati strokovnih in znanstvenih prizadevanj so pametni 3D navigacijski spletni sistemi, virtualno-resničnostni 3D sistemi, namenjeni virtualni rekonstrukciji, analizam in popularizaciji kulturne dediščine, semantične strukture v 3D modelih, semantični dostop do digitalnih vsebin na spletu, različne vrste interaktivnih dostopov do digitalnih vsebin itd. Jezikoslovci se najpogosteje ukvarjajo z analizo besedil in semantičnim povezovanjem na spletu. V muzejih pa je bolj prisotno 3D modeliranje in virtualizacija eksponatov ali povezovanje z arheologijo. Nastaja tudi digitalna umetnost, ki omogoča drugačno doživetje umetniškega dela in večjo angažiranost njenih uporabnikov.

Leta 2014 je v okviru kongresa Digitalne vsebine: nastanek, hranjenje, dostop več kot 25 avtorjev predstavilo individualne ali kolektivne dosežke na področju digitalizacije v Sloveniji. O nekaterih projektih oziroma izdelkih smo takrat slišali prvič. Tudi sami organizatorji smo bili prijetno presenečeni in navdušeni nad velikim številom slovenskih ustvarjalcev digitalnih vsebin.

Po petih letih je čas, da ponovno pogledamo, kaj se dogaja s kulturno dediščino v digitalni obliki. Kako smo izkoristili velika vlaganja v digitalizacijo? Kakšen je inovativni potencial naših ustvarjalcev? Kakšne koristi ima od vlaganj v digitalizacijo slovenska družba? Ali lahko govorimo o gospodarskem vplivu digitalizirane kulturne dediščine na slovensko družbo? Kakšna je uporabnost ustvarjenih vsebin? Kdo so njihovi glavni uporabniki? Ali lahko ocenimo njihovo družbeno vrednost? Kakšni so dosežki na področju digitalizirane kulturne dediščine?

V ta namen bo Narodna in univerzitetna knjižnica organizirala posvetovanje Družbeni in gospodarski vidiki uporabe digitalizirane kulturne dediščine v Sloveniji, ki bo potekalo 16. in 17. maja 2019 v dvorani MIZŠ na Masarykovi 16 v Ljubljani.

K prijavi prispevkov vabimo vse, ki vas zanima problematika prepoznavnosti in vloge digitalizirane kulturne dediščine v družbi in gospodarstvu.

Predloge prispevkov sprejemamo najpozneje do 4. marca 2019 na elektronski naslov: alenka.kavcic@nuk.uni-lj.si. Vsi predlogi naj vsebujejo povzetek predstavitve (do 750 besed) ter avtorjevo kratko biografijo. Natančnejša navodila za pripravo povzetkov najdete na spletni povezavi: https://www.nuk.uni-lj.si/druzbeni-in-gospodarski-vidiki-digitalne-kulturne-dediscine/navodila. Programski odbor bo najpozneje do 2. aprila 2019 izbral prispevke, ki bodo vključeni v program posvetovanja, ter o izboru obvestil avtorje.

Pri izbiri bodo imeli prednost problemsko oziroma polemično zasnovani prispevki, ki se bodo osredotočali na:

  • vrednotenje vpliva digitalizirane kulturne dediščine na družbo in gospodarstvo (pristopi, metodologije);
  • uporabo oziroma ponovno uporabo digitalizirane kulturne dediščine v turizmu in kulturnem turizmu;
  • uporabo oziroma ponovno uporabo digitalizirane kulturne dediščine v kreativnih industrijah (mediji, oglaševanje, založništvo itd.);
  • uporabo oziroma ponovno uporabo digitalizirane kulturne dediščine v izobraževanju (primarno, sekundarno, terciarno, permanentno izobraževanje);
  • uporabo oziroma ponovno uporabo digitalizirane kulturne dediščine v javnih storitvah;
  • uporabo oziroma ponovno uporabo digitalizirane kulturne dediščine v znanstvenem raziskovanju (digitalna humanistika). 

Avtorji izbranih prispevkov bodo povabljeni k objavi v znanstveni reviji Knjižnica.

Pomembni datumi:

  • 4. marec 2019 – rok za oddajo predlogov prispevkov
  • 2. april 2019 – obveščanje o izbiri prispevkov
  • 16. in 17. maj 2019 - posvetovanje 

Pomembne informacije:

  • Navodila za pripravo povzetkov
  • Navodila za predavatelje (v pripravi)