Zdravljica: priložnostna razstava rokopisov, tiskanih in prevodnih izdaj Zdravljice dr. Franceta Prešerna

Zdravljica

priložnostna razstava rokopisov, tiskanih in prevodnih izdaj Zdravljice dr. Franceta Prešerna

V soboto, 8. februarja 2020, na dan pesnikove smrti in slovenski kulturni praznik, vas vabimo v Veliko čitalnico Narodne in univerzitetne knjižnice, na ogled priložnostne razstave izbora rokopisov in tiskanih izdaj Zdravljice dr. Franceta Prešerna. V izjemni Plečnikovi čitalnici si boste lahko ogledali tudi izbor prevodov Zdravljice

V letu 2020 obeležujemo 220 let od rojstva pesnika dr. Franceta Prešerna. V večni spomin Slovencev se je zapisal kot avtor mnogih pesmi, v prvi vrsti seveda s svojo Zdravljico. Našo Zdravljico.

Pesem nosi globoko humanistično sporočilo, njeni svobodomiselni in svetovljanski verzi so aktualni še danes. Pesnikove ideje kot edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo, žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, dokaj dni naj živi vsak, kar nas dobrih je ljudi, presegajo časovne in prostorske meje. Zdravljica je simbol, saj nosi sporočila dolgoletnih prizadevanj za svobodo in samostojnost.

Še posebej pomembna je bila Zdravljica v prelomnih časih, najprej ob pomladi narodov 1848, ko je nastal program za združitev slovenskih pokrajin v okviru habsburškega cesarstva (Zedinjena Slovenija), nato sto let po nastanku (1944), ko je v partizanski tiskarni nastala jubilejna bibliofilska izdaja in nazadnje tudi, ko je Ustava Republike Slovenije, ki je po amandmajih k Ustavi SRS (1989) in Zakonu o himni RS (1990) določila Zdravljico kot državno himno Republike Slovenije (1991). Blizu nam je tudi danes, v skupnosti Evrope.

Prešernova poezija in tudi Zdravljica je prevedena v mnoge jezike. Njeno sporočilo se širi s predvajanjem slovenske himne na državnih slovesnostih, mednarodnih kulturnih in športnih prireditvah. Upodobljena je na dvoevrskem kovancu in na spomeniku, postavljenem v čast slovenskemu predsedovanju EU 2008 pred bruseljsko palačo Justus Lipsius. Z Zdravljico tudi kandidiramo za Znak evropske dediščine (European heritage label), s katerim jo bomo postavili ob bok najpomembnejšim spomenikom, ki gradijo identiteto sodobne Evrope.

 

Priložnostna razstava rokopisov, tiskanih in prevodnih izdaj Zdravljice dr. Franceta Prešerna

Razstava bo na ogled v soboto, 8. februarja 2020, med 9. in 15.uro v Veliki čitalnici Narodne in univerzitetne knjižnice.