Sosedje Slovenci - Slovenci na Hrvaškem

4. julij - 5. oktober 2019

naslovnica razstave

Kar ena petina slovenskega narodnega telesa ne živi v matični domovini, dobršen del Slovencev prebiva tudi v štirih sosednjih državah. Na Hrvaškem živi nekaj več kot deset tisoč pripadnikov slovenskega naroda, devet tisočim je slovenščina tudi materni jezik. Slovenci na Hrvaškem delujejo in ohranjajo narodno zavest v petnajstih društvih, Zveza slovenskih društev na Hrvaškem pa je njihova krovna organizacija. Največ Slovencev živi v Zagrebu, Primorsko-goranski županiji in Istri.

Na razstavi, ki jo NUK (Helena Janežič) pripravlja v sodelovanju z Inštitutom za narodnostna vprašanja (dr. Barbara Riman) želimo prikazati, kje vse Slovenci na Hrvaškem živijo, kakšna je njihova povezanost in aktivnost v društvih ter izpostaviti nekaj vidnih pripadnikov slovenskega naroda, ki so živeli in delovali na Hrvaškem.

Avtorici:
Helena Janežič (NUK), dr. Barbara Riman (Inštitut za narodnostna vprašanja)
Lokacija:
Razstavna dvorana NUK
Odprtost:

ponedeljek - petek med 10.00 in 18.00
sobota med 10.00 in 13.30

Javna vodstva z avtoricama razstave:
četrtek, 5. september 2019, ob 17. uri
četrtek, 19. september 2019, ob 17. uri
torek, 1. oktober 2019, ob 17. uri

 

 

Spremljevalni program

SLOVENCI NA HRVAŠKEM – dr. Barbara Riman

NUK, četrtek, 5. september 2019, ob 18. uri


Slovenci na Hrvaškem, tako zamejci kot izseljenci, so postali manjšina šele po letu 1991, kljub dejstvu, da na Hrvaškem živijo že več stoletji. O tej temi bo na predavanju spregovorila dr. Barbara Riman, zaposlena na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani, soavtorica razstave Sosedje Slovenci in avtorica več znanstvenih del na to temo. Predstavila bo zgodovino slovenstva in Slovencev na Hrvaškem s poudarkom na 20. stoletju, ko se je njihov položaj še posebej hitro spreminjal. Veste, da je slovenstvo na Hrvaškem doživelo največji razcvet v času med obema vojnama? Ste že slišali, da na Hrvaškem danes deluje kar sedemnajst slovenskih društev?

Lepo vabljeni na predavanje dr. Rimanove, ki nas bo popeljala v malo znani svet slovenstva na Hrvaškem.

 

PALČAVA ŠIŠA IZ PLEŠC NA ČEBRANSKEM – mag. Marko Smole

NUK, četrtek, 19. september 2019, ob 18. uri
 

Palčava šiša je s statusom kulturnega spomenika  dediščine pomemben element kulturne nepremične in premične dediščine v obmejni dolini zgornje Kolpe in Čabranke, še pomembnejše pa je njeno čezmejno delovanje v zadnjih petnajstih in nekaj več letih, ko je prerastla v svojevrsten zasebni muzej ter raziskovalni in kulturni center. V predavanju bo njen vodja predstavil območje na križišču ne prav poznanih poti med osrednjo Slovenijo, Pokolpjem in Kvarnerjem,  kjer je  mešanica slovenskih, nemških in hrvaških vplivov ustvarila čezmejni kulturni otok. Tako poseben in samosvoj, da so njegovi govori vpisani celo v registra nesnovne dediščine obeh držav, zgodbe njegovih svetih prostorov  pa segajo v čas pred prihodom Slovanov. Veste, da od tu prihaja Peter Klepec? Predavatelj bo predstavil dejavnosti Etnološke zbirke Palčava šiša, ki preko raziskovanja starih tovorniških poti, stavbne dediščine in zgodb njenih prebivalcev  gradi vedenje o prostoru in njegovih kulturnih povezavah. Uvodni film hrvaškega avtorja Maria  Beganovića iz HTV pa bo predstavil družinsko zgodbo Palčavih iz Plešc.

 

MANJ ZNANI SLOVENSKI PISATELJI, KI SO ŽIVELI IN DELOVALI NA HRVAŠKEM – dr. Kristina Riman

NUK, torek, 1, oktober, ob 18. uri
 

Slovensko in hrvaško prebivalstvo je dolga leta živelo skupaj v različnih državnih tvorbah. Njihova življenja so se prepletala in tudi to je vplivalo na dejstvo, da veliko število Slovencev živi na Hrvaškem. Med njimi so številni javni in kulturni delavci ter pisatelji. Poleg znanih pisateljev kot je Stanko Vraz, pa je še precej takih, ki so pustili pečat v  hrvaški in slovenski literarni zgodovini, a se o njih malo ve. To so predvsem posamezniki, ki jim pisanje ni bilo osnovni poklic, z njim so se ukvarjali občasno ali pa ob rednem delu. Nekateri med njimi , na primer Zofka Kveder in Anton Mahnič, so v slovenski kulturni javnosti poznani. Obstaja pa tudi na Hrvaškem in v Sloveniji slabo poznana skupina pisateljev, ki so pisali predvsem za mlade bralce. Mednje sodijo Ljudevit Tomšić,  Davorin Trstenjak in Janko Barle.

Na predavanju bo dr. Kristina Riman predstavila orise literarnega dela prav teh manj znanih Slovencev, ki so s svojim delom povezovali slovenske in hrvaške kraje; tiste, v katerih so se rodili, in tiste, v katerih so živeli in ustvarjali. Lepo vabljeni!