Projekcija dokumentarnega portreta Karmele Kosovel

Karmela Kosovel in njen dokumentarno igrani portret

Letos obeležujemo 120. obletnico rojstva Karmele Kosovel, sestre pesnika Srečka Kosovela, ki je svoj pečat v slovenski kulturni zgodovini pustila kot odlična pianistka. Rojena je bila v Sežani, odrasla v Tomaju, glasbeno izobrazbo pa je pridobivala v Ljubljani, Trstu in v Münchnu; tako v Ljubljani kot tudi v Münchnu je tudi nastopila. Umrla je leta 1990 v kraju Steinach am Brenner v Avstriji.

Leta 2018 je Marko Sosič posnel dokumentarno igrani portret o Karmeli Kosovel. Dokumentarni film govori o pianistki, ki je večji del svojega življenja preživela na tujem; pripoveduje o Karmelinih ljubeznih, o slikarju Avgustu Černigoju, akademiku Josipu Vidmarju, avstrijskem slikarju in njenem možu Alfonzu Graberju ter o družbenih razmerjih v prvih desetletjih 20. stoletja. V filmu, tako režiser Marko Sosič, so želeli poudariti Karmeline življenjske odločitve. Pri pripravah in snemanju filma so sodelovali poznavalci Kosovelovih, kot so Aleš Berger, Ludwig Hartinger in tudi naš sodelavec, Marijan Rupert, sicer vodja Zbirke rokopisov, redkih in starih tiskov NUK. V NUK omenjena zbirka hrani tudi del rokopisne zapuščine Kosovelovih, ki je bila zelo pomembna za nastanek filma, saj prav pisma iz te zapuščine kot že tolikokrat doslej ponujajo odločilen vpogled v življenjske poti in odločitve posameznikov. Korespondenci se pridružujejo tudi drugi dokumenti iz zapuščine, denimo kritike in poročila njenih klavirskih nastopov.

Film so predpremierno predvajali aprila 2019 v Kosovelovem domu v Sežani, junija pa tudi na prvem programu RTV Slovenija. Za ogled je na voljo v arhivu RTV Slovenija.

Ogled filma v NUK

Projekcija dokumentarnega portreta Karmela bo v sredo, 20. novembra 2019, ob 18. uri v čitalnici Rokopisne zbirke NUK. Spremljal jo bo pogovor z gosti, režiserjem Markom Sosičem, Alešem Bergerjem in Marijanom Rupertom iz NUK.


Gosta

Marko Sosič je režiser in pisatelj. Po diplomi v Zagrebu je posnel celovečerni film Starati se nežno, na Radiu Trst A je režiral preko 80 besedil, kot gledališki režiser pa je delal v SNG Drami, v Trstu, Novi Gorici in Rimu. Bil je bil umetniški vodja Slovenskega stalnega gledališča v Trstu ter selektor festivala Borštnikovo srečanje in Tedna slovenske drame v Kranju. Piše romane, kratke zgodbe, radijske igre in scenarije. Je avtor zbirke Rosa na steklu (1991), knjige Tisoč dni, dvesto noči (1996), zbirke kratkih zgodb Iz zemlje in sanj (2011) in romanov Balerina, balerina (1997), Tito, amor mio (2005), Ki od daleč prihajaš v mojo bližino (2012), Kratki roman o snegu in ljubezni (2014) ter Kruh, prah (2018).Njegovi romani so prevedeni v več jezikov, štirikrat je bil med finalisti za nagrado kresnik. Za roman Balerina, balerina je prejel nagrado vstajenje.

Aleš Berger je urednik, prevajalec in pisatelj. Po študiju primerjalne književnosti je delal kot novinar, urednik in prevajalec. Med drugimi je prevajal dela Apollinairja, Bretona, Préverta, Borgesa, García Lorce, Becketta, de Maupassanta, Geneta, Ionesca in Molièrja. Urejal je zbirko Kondor, objavljal literarne in gledališke kritike (Ogledi in pogledi; Novi ogledi in pogledi), dnevniške zapise (Krokiji in beležke), kratke pripovedi (Zagatne zgodbe) in komično igro Zmenki. Za svoje delo je prejel Sovretovo (1983), Rožančevo (1998), Župančičevo (1993) in Schwentnerjevo nagrado (2008)  ter nagrado Prešernovega sklada (1987). Leta 2017 je prejel Prešernovo nagrado za življenjski opus.

 

 

Med urejanjem korespondence družine Kosovel smo v NUK naleteli tudi na zanimiv drobec – risbo slikarja Avgusta Černigoja, ki je nastala leta 1923 na dopisnici, ob obisku pri Karmeli Kosovel. Sestra Srečka Kosovela je tedaj študirala klavir na konservatoriju v Münchnu. Poleg slikarja in Karmele je na risbi upodobljen tudi pesnikov brat, Stano Kosovel. Vsi trije so se pod risbo tudi podpisali.