France Prešeren in slovenska romanika

14. september–25. november 2023

Leto 2023 je Slovenija častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma. Obenem pa tudi leto, ko mineva 175. obletnica prve objave Zdravljice, posebno pomembne pesmi izpod peresa prvaka slovenskega literarnega ustvarjanja, Franceta Prešerna. Še posebej pesnikovo delo za Zdravljico, ki skriva ideale vseh časov in katere verzi so preživeli vojne - postali so celo himna slovenskega naroda - so najboljši vpogled v iskanje izraza popolnosti jezika in kulturnega duha, ki ga vodi želja po mirnem sobivanju ljudi. France Prešeren je ključni pesnik slovenskega naroda.

A kdo je Prešeren pravzaprav bil in kaj pripovedujejo njegove pesmi? Razstava v rokopisni sobi Nemškega muzeja romantike na ogled ponuja izbor prvih in pomembnejše izdaj Franceta Prešerna in Luize Pesjak, ki jih hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Tako skozi dela osvetljuje Prešernovo delo, življenje, nazore, stiske in veselja. Prelomna dela, ki so hkrati tudi prikaz ustvarjalne moči slovenske romantike in vrhunskega literarnega ustvarjanja.

Pet vitrin razmejuje pogled na pesnika, kjer ga spoznamo kot človeka, pesnika, vizionarja, sodobnika in literarnega junaka. Najprej avtobiografsko, nato s poklonom slikarju, ki je upodobil njegovo izbranko - stopamo na intimno življenjsko pot, kjer je rojstvo in smrt ljubezni do Julije, vir njegove poezije; nadalje v bridki izkušnji konca radosti posameznika Sonetov nesreče, v zahtevni formi Sonetnega venca in tudi nežni pesniški izpovedi Gazel; nato skozi predstave o umetniku in tragiki pesnikove usode ter Prešernovi osebni in slovenski poslanici svetu v Zdravljici; naprej prek njegovih vzgledov in sodobnikov, ki so mu bili naklonjeni ali ne; ob koncu pa tudi po ustvarjanju njegove učenke in občudovalke Luize Pesjak, pesnice, pisateljice in dramatičarke, ki je Prešernu čast izkazala s tem, da ga je naredila za junaka svojega literarnega dela.

V zgodbi o Prešernu, kot jo pripoveduje razstavljeno gradivo, ki sta ga izbrala in osmislila ddr. Igor Grdina in dr. Urška Perenič, je odzven prelomnega časa, v katerem je pesnik živel, deloval in pesnil. Avtorja sta prikazala tudi zgodovinski kontekst in oris razvoja duhovnega prostora slovenske književnosti, v katerega je Prešeren vstopil, in pomembno dediščino, ki jo je dal slovenski in evropski kulturi. Domovanje pesnikovega dela v evropskem prostoru je bilo utemeljeno tudi marca leta 2020, ko je Evropska komisija Prešernovi Zdravljici podelila Znak evropske dediščine in ta dragoceni dokument umestila med najpomembnejše spomenike, ki pričajo o zgodovini evropske ideje in povezovanja, Narodna in univerzitetna knjižnica pa je kot hranilka rokopisa postala sedež spomeniškega območja.

Razstava bo na ogled od 15. septembra do 25. novembra 2023 v Nemškem muzeju romantike v Frankfurtu. Odprtje bo v četrtek, 14. septembra 2023, ob 18. uri. Na odprtju bodo obiskovalce nagovorili direktorica Nemškega muzeja romantike dr. Anne Bohnenkamp, ravnatelj NUK Viljem Leban, generalna direktorica Direktorata za ustvarjalnost na Ministrstvu za kulturo RS Barbara Koželj Podlogar in vodja Slovenskega kulturnega centra (SKICA) Berlin Saša Šavel Burkart. O razstavi bo spregovorila avtorica dr. Urška Perenič.

O razstavi na spletni strani Nemškega muzeja romantike.

Razstava je nastala v sodelovanju med SKICA Berlin, Slovenskim kulturnim centrom Berlin (Veleposlaništvo Republike Slovenije v Berlinu), Nemškim muzejem romantike ter Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani. Razstava je bila omogočena s finančno podporo SKICA Berlin ter Narodne in univerzitetne knjižnice. Razstava je del programa Narodne in univerzitetne knjižnice in SKICA Berlin, ki ju financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.