Novice

Bilateralno sodelovanje z Armenijo

Med 3. in 5. oktobrom je Narodna knjižnica Armenije organizirala konferenco z naslovom "Heritage Preservation for a Sustainable Future / Ohranjanje dediščine za trajnostno prihodnost" v Erevanu. Velik del konference je bil namenjen predvsem digitalnim vsebinam v knjižničnem in založniškem okolju, nekaj predavanj pa je bilo posvečenih tudi predstavitvam praks konzerviranja in ohranjanja fizičnega gradiva, na primer naših kolegov iz Češke nacionalne knjižnice.

Dr. Ines Vodopivec, vršilka dolžnosti pomočnika ravnatelja NUK za vodenje strokovnega dela, je na konferenci predstavila dve specifični temi, ki se odvijata pod njenim vodstvom in s katerimi se NUK ukvarja v zadnjem obdobju. Prva je bila UNESCO Incunabula Slovenica, projekt, s katerim NUK želi oblikovati slovensko bazo najstarejših tiskanih knjig iz zbirk, ki obstajajo na slovenskih tleh. Med pomembnejše vidike projekta sodi poleg dostopnosti do kulturne dediščine in ozaveščanja o bralni kulturi preteklosti tudi pomoč ustanovam (muzejem, samostanom, arhivom), da vire popišejo in digitalizirajo. Druga predstavljena tema je bila Twin it! 3D aktivnost, ki jo je NUK v sodelovanju z ministrstvom za kulturo izvedel tekom lanskega in začetek letošnjega leta. Aktivnost agregiranja 3D objektov na Europeano je s strateško usmeritvijo Evropske komisije potekala v vseh državah članicah. NUK pa je ob 250. obletnici ustanove in 15. obletnici obstoja nacionalnega agregatorja za kulturno dediščino pridobil tudi oznako »Podporniki Twin it!«.

Poleg prispevkov je dr. Ines Vodopivec kot predstavnica Narodne in univerzitetne knjižnice imela priložnost podpisati memorandum o sodelovanju s kolegico Anno Chulyan, direktorico Nacionalne knjižnice Armenije, ob podpori Veleposlaništva Republike Slovenije v Kijevu in ob prisotnosti Častnega konzula Republike Slovenije v Erevanu, gospoda Rubena Astvatsatryana. Skupaj smo se zavezali k učinkoviti in trajnostni digitalni transformaciji kulturne dediščine.

Plečnik in a-cappella ponovno v NUK

Med 22. septembrom in 16. oktobrom bo v Ljubljani že petič potekal tradicionalni koncertni cikel Plečnik in a-cappella, v katerem se dopolnjujeta vokalna glasba in arhitektura mojstra Plečnika, ki je bila pred kratkim vpisana na Unescov seznam svetovne naravne in kulturne dediščine. Na petih slikovitih Plečnikovih lokacijah po mestu bo znova nastopilo pet atraktivnih vokalnih zasedb. Koncerti so edinstvena priložnost, da prisluhnete izbrani a-cappella glasbi v čudovitih Plečnikovih interjerjih in tako prisostvujete umetniškemu doživetju za oko in uho.

V sredo, 2. oktobra 2024, ob 20.30, bo v Veliki čitalnici NUK nastopil Vokalni ansambel ELINOR, ki ga vodi umetniški vodja Robert Feguš.

Vokalni ansambel Elinor velja za enega vidnejših slovenskih vokalnih sestavov. Pevci in pevke poustvarjajo renesančno, baročno, klasično, romantično in sodobno zborovsko literaturo. Beseda Elinor izvira iz hebrejske besede Eleanor, ki je sestavljena iz dveh elementov: 'el', kar pomeni bog in 'or', kar pomeni luč. Elinor torej pomeni 'Bog je moja luč'. V grščini ime Elinor pomeni 'Sijoča svetloba'. Na koncertu v Veliki čitalnici Narodne in univerzitetne knjižnice bo zasedba predstavila program Triptih, ki so ga zasnovali posebej za to priložnost in bo združeval tri tematske dele, ki tvorijo čutno in estetsko celoto: Trenutek, Mati in Očetnjava.

Vstopnice lahko v predprodaji kupite na vseh Eventimovih prodajnih mestih, uro pred koncertom pa tudi na prizorišču. 

Supraseljski kodeks na ogled v NUK od 23. do 28. septembra 2024, predstavila ga bo ddr. Nataša Golob

Razstava Hranimo misli – že 250 let nam ponuja priložnost, da širši javnosti pokažemo tudi največje zaklade zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice. Mednje že več kot poldrugo stoletje sodi tudi Supraseljski kodeks. Izkoristiti velja izjemno priložnost, da si ga ogledate v živo: izvirnik Supraseljskega kodeksa bo v razstavni dvorani NUK na ogled od ponedeljka, 23. septembra, do sobote, 28. septembra 2024. Ogledate si ga lahko vsak dan od ponedeljka do petka med 10.00 in 18.00, v soboto pa od 14.30 do 18.00.

V ponedeljek, 23. septembra 2024, vas vljudno vabimo na predavanje ddr. Nataše Golob, raziskovalke srednjeveških rokopisov, ki nam bo predstavila Supraseljski kodeks in osvetlila njegov pomen v vsebinskih in oblikovnih razsežnostih ter ga povezala s sočasnim kulturnim in intelektualnim dogajanjem. Predavanje bo v sejni sobi v prvem nadstropju NUK ob 17.00. Udeležba je brezplačna, zaželene pa so prijave na dogodki@nuk.uni-lj.si.

Več informacij na spletni strani razstave Hranimo misli - že 250 let.

Obisk delegacije iz Norveške nacionalne knjižnice

V ponedeljek, 9. septembra 2024, smo v NUK gostili delega cijo iz Norveške nacionalne knjižnice (Nasjonalbiblioteket), ki je k nam prišla v okviru bilateralnih aktivnosti iz sklada Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP 2014–2021, ki jih v NUK vodi doc. dr. Ines Vodopivec, v. d. pomočnika ravnatelja NUK za vodenje strokovnega dela.

Ob prihodu jih je sprejel v. d. ravnatelja NUK mag. Marijan Rupert, sledil je ogled knjižnice, program pa se je nadaljeval v prostorih kavarne. Najprej smo jim predstavili delo različnih oddelkov NUK, v zadnjem delu pa smo spregovorili še o projektu za izgradnjo nove stavbe NUK 2 in razvoju knjižničnega sistema.

Povabili smo tudi dr. Simona Kreka, raziskovalca z Instituta »Jožef Stefan«, ki je spregovoril o prilagodljivi obdelavi naravnega jezika s pomočjo velikih jezikovnih modelov.

Obisk Norvežanov v NUK je bil namenjen izmenjavi znanja, izkušenj in dobrih praks dela v knjižnici.

Sodelavki Andreja in Alenka objavili študijo v The Central European Library and Information Science Review

The Central European Library and Information Science Review (CELISR) je nova znanstvena revija z diamantnim odprtim dostopom na področju knjižničarstva in informacijske znanosti. Revija bo izhajala štirikrat letno z vsebinami v madžarskem in angleškem jeziku. Glavni urednik je Szabolcs Dancs iz Nacionalne Széchényi knjižnice (National Széchényi Library). Prva številka je izšla junija 2024.

Sodelavki Andreja Hari in dr. Alenka Kavčič-Čolić sta v drugi številki revije objavili študijo z naslovom Enhancing E-book Accessibility: Insights from User Practices and Needs Across Different Communities.

Vabljeni k branju.
 

EODOPEN ali eBooks-On-Demand-Network Opening Publications for European Netizens (E-knjige po naročilu – odpiranje dostopa do gradiva za evropske uporabnike spleta) je štiriletni projekt, ki ga sofinancira Evropska komisija v okviru programa Ustvarjalna Evropa, in katerega cilj je neposredno sodelovanje z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi skupnostmi pri izbiri gradiva 20. in 21. stoletja za digitalizacijo. Države partnerice projekta so Avstrija, Češka, Estonija, Litva, Madžarska, Nemčija, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Švedska. Skupna vrednost projekta je približno 4 milijone evrov.

Obisk predsednice Državnega zbora Republike Slovenije mag. Urške Klakočar Zupančič

V četrtek, 29. avgusta, nas je obiskala predsednica Državnega zbora, mag. Urška Klakočar Zupančič. Sprejela jo je namestnica pomočnika ravnatelja NUK za vodenje strokovnega dela dr. Ines Vodopivec, ki je skupaj s sodelavcema Matjažem Lulikom in Jano Mahorčič predsednico DZ pospremila na ogled knjižnice in ji predstavila NUK, izbrano gradivo in raznovrstne naloge, ki jih opravljamo. Predsednica DZ si je ogledala osrednji del Plečnikove palače, Veliko čitalnico in aktualno razstavo ob 250. obletnici začetkov NUK. V čitalnici Rokopisne zbirke smo ji predstavili izbor gradiva, ki ga hranimo v posebnih zbirkah. Mag. Klakočar Zupančič je z zanimanjem prisluhnila vsem predstavitvam, pojasnilom in zgodbam, še posebno ob izpostavljenih detajlih v tiskanih in rokopisnih delih, ki si jih je ogledala v Rokopisni čitalnici.

Mag. Marijan Rupert nastopil mesto vršilca dolžnosti ravnatelja Narodne in univerzitetne knjižnice

Ministrica za kulturo Republike Slovenije dr. Asta Vrečko je z dnem 24. julij 2024 imenovala mag. Marijana Ruperta za vršilca dolžnosti ravnatelja javnega zavoda Narodna in univerzitetna knjižnica. S tem dnem je prenehal petletni mandat ravnatelja Viljemu Lebanu. Mag. Rupert, pred tem skrbnik Rokopisne zbirke NUK, bo knjižnico vodil do imenovanja novega ravnatelja po izvedenem javnem razpisu, največ za dobo enega leta, to je vključno do 23. julija 2025.

Želimo mu uspešno delo.

Objavljen javni razpis za podelitev Trubarjevih priznanj za leto 2024

Med mnogimi nalogami, ki jih opravlja Narodna in univerzitetna knjižnica, je v prvi vrsti skrb za gradivo, ki tvori slovensko pisno kulturno dediščino in je konstitutivni del identitete slovenskega naroda. S tem zagotavljamo dostopnost gradiva za študij in raziskovanje, ki spodbujata znanstveno, kulturno in umetniško produkcijo jutrišnjega dne.

Nadvse veseli smo, ker pri ohranjanju pisne kulturne dediščine slovenskega naroda nismo sami. Hvaležni smo vsem posameznikom in organizacijam, ki nam pomagajo pri zbiranju, ohranjanju in promociji gradiva. Zato že od leta 2008 podeljujemo Trubarjeva priznanja za pomembne prispevke k ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine. Podeljujemo ga posameznikom ali pravnim osebam, ki so pomembno prispevali oziroma imajo pomembne zasluge za varovanje in ohranjanje nacionalne pisne kulturne dediščine.

Objavili smo javni razpis za podelitev Trubarjevih priznanj v letu 2024

Priznanja podeljuje posebna komisija, ki bo pobude zbirala do 23. septembra 2024.

Prijazno vabimo k oddaji predlogov.

In memoriam: Martina Šircelj (1930–2024), pomočnica ravnatelja Narodne in univerzitetne knjižnice v obdobju 1980–1992

Martina Šircelj je diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani – svetovna književnost in literarna teorija. Pred zaposlitvijo v Narodni in univerzitetni knjižnici je bila zaposlena v Pionirski knjižnici, ki jo je od leta 1960 tudi vodila. Na osnovi strokovnega in vodstvenega dela v Pionirski knjižnici v Ljubljani in objavljenih strokovnih del je pridobila naziv višji bibliotekar – specialist. Med leti 1975 in 1979 je delovala v Lusaki in kasneje v Nairobiju, kjer je poldrugo leto sodelovala z Bureau of Educational Research, ki je deloval v okviru Nairobijske univerze. Po vrnitvi v domovino se je zaposlila v Narodni in univerzitetni knjižnici kot višji bibliotekar-specialist v Bibliotekarskem strokovnem in znanstveno raziskovalnem centru, kjer je pridobila tudi strokovni naziv bibliotekar-svetovalec. Leta 1980 je prevzela opravljanje del in nalog pomočnika ravnatelja Narodne in univerzitetne knjižnice. Kot pomočnica ravnatelja je spremljala, analizirala in usmerjala strokovno delo delovnih enot in zaposlenih, skrbela za organizacijo strokovnega dela vseh delovnih enot, vodila in usmerjala nabavo in obdelavo knjižničnega gradiva, skrbela za strokovno permanentno izpopolnjevanje knjižničnih delavcev in se povezovala z drugimi in sorodnimi institucijami doma in v svetu.

Leta 1987 je sodelovala pri pripravi prvih strokovnih programskih zasnov in načrtov za gradnjo nove osrednje univerzitetne knjižnice v Ljubljani (NUK 2).

Bila je tudi zelo aktivna članica Društva bibliotekarjev Slovenije (vodila je Sekcijo za mladinske knjižnice) in kasneje Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (tudi kot predsednica zveze).

Za svoje delo je prejela najvišje državno nagrado s področja bibliotekarstva, Čopovo diplomo, ki jo podeljuje Zveza bibliotekarskih društev Slovenije.

Sodelavci Narodne in univerzitetne knjižnice svojcem izrekamo iskreno sožalje ob izgubi.

NUK pridobil dostop do platforme COBISS Ela

COBISS Ela je nacionalna platforma za izposojo elektronskih knjig. Izposoja poteka prek knjižničnega sistema COBISS. Platforma v svojem katalogu ponuja okoli 1.700 naslovov slovenskih založnikov. Naslove knjig je mogoče poiskati v iskalniku COBISS+, omogočeno pa je tudi brskanje po žanrih knjig. Izposoja knjig prek platforme COBISS Ela je omogočena za vse člane NUK, vključno s slovenskimi zamejci in izseljenci.

E-knjige COBISS Ela je mogoče brati v aplikaciji Cantook by Aldiko na napravah iOS (iPhone, iPad), vendar je treba namestiti najnovejšo različico aplikacije Cantook by Aldiko (V1.11.3). Izposoja e-knjig deluje tudi na mobilnih napravah in bralnikih, ki delujejo na sistemu Android. Za branje e-knjig je treba namestiti aplikacijo FBReader. Pričakujemo tudi, da bo aplikacija Cantook by Aldiko v kratkem podpirala ustrezno zaščito za naprave, ki delujejo na sistemu Android.

Več informacij, novice in navodila najdete na povezavi https://www.cobiss.si/bralci/ela. Ogledate si lahko tudi video posnetke z navodili za namestitev.

COBISS Ela je za uprabnike slovenskih knjižnic izjemna pridobitev. V NUKu se iskreno zahvaljujemo IZUMu, založnikom, ki sodelujejo v projektu, Združenju splošnih knjižnic in splošnim knjižnicam, predvsem pa se zahvaljujemo Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto, ki koordinira platformo.

Veliko prebranih strani vam želimo.

Poletje 2024: odpiralni čas za uporabnike in turistični ogledi Plečnikove knjižnice NUK

Kot vsako leto bo NUK tudi del letošnjega poletja uporabnikom na voljo po spremenjenem odpiralnem času. Med 1. julijem in 17. avgustom bo za člane in uporabnike NUK odprt vsak delovni dan, tudi v soboto, od 9. do 14. ure, ob sredah pa med 9. in 17. uro. Ker v poletnih mesecih pričakujemo povečanje števila obiskovalcev, ki si želijo ogledati Plečnikovo stavbo, bo Velika čitalnica namenjena turističnim ogledom. Za nemoten študij (pregledovanje gradiva, branje) je na voljo časopisna čitalnica (pritličje); za uporabnike čitalniških prostorov za raziskovalne namene (pregledovanje rokopisnega gradiva iz zbirke NUK) je na voljo čitalnica Rokopisne zbirke (2. nadstropje).

V obdobju poletnega odpiralnega časa si lahko prostore Plečnikove palače (stopnišče, avla, Velika čitalnica, razstavna dvorana) ogledate v okviru turističnih ogledov. Ti bodo potekali vsak dan med 10.00–14.00 in 14.30–18.00. Vstopnina za turistični ogled je 5 € na osebo, otroci do 15. leta starosti imajo vstop brezplačen. Ob nedeljah in praznikih turističnih ogledov knjižnice ni.

Lepo vabljeni, da tudi poletne mesece preživite v naši družbi.

Uvodni sestanek projekta NextGenHS

11.junija 2024 je potekal uvodni sestanek NextGenHS, v okviru katerega bomo v naslednjih treh letih razvijali tehnike in metode za karakterizacijo materialov kulturne dediščine na področjih analize površin, neporušne 4D analize, kemijskega oslikovanja in razvoja senzorskih tehnologij. Osredotočili se bomo na knjižnične in arhivske materiale, les ter skeletne ostanke. Materiali kulturne dediščine so zaradi pogosto neznane sestave ter neznanih pogojev hrambe in uporabe, kot tudi zaradi zahtev po neporušnosti, izjemno zahtevni.

Projekt koordinira prof. dr. Irena Kralj Cigić s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo UL, sodelujejo tudi Biotehniška fakulteta UL, Filozofska fakulteta UL, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Mariboru, ZAG Ljubljana, Kemijski inštitut in Narodna in univerzitetna knjižnica, financira pa ga Agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.

Več o projektu si lahko preberete na spletni strani FKKT.

Spletni seminar AI and the Future of Digital Preservation (Umetna inteligenca in prihodnost trajnega ohranjanja digitalnih virov)

18. junija 2024 ob 16. uri bo potekal spletni seminar AI and the Future of Digital Preservation.

Dogodek bo moderiral dr. Ray Uzwyshy (profesor na Mississippi State University in urednik strokovnega časopisa Sekcije za IT, “Trends and Issues in Library Technology“). Uvodni govorec bo dr. William Kilbride (izvršni direktor Digital Curation Coalition in profesor na College of Arts, University of Glasgow, Velika Britanija). Nato se bodo zvrstili ostali predavatelji (strokovnjaki iz Brazilije, Hong Konga in Italije), ki bodo na kratko predstavili svoje izkušnje pri uporabi umetne inteligence v postopkih trajnega ohranjanja digitalnih virov.

Program je dosegljiv na spletni strani.  Registracijo za brezplačni dogodek opravite na povezavi.

Slavnostna akademija ob 250. obletnici začetkov NUK

Predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar je Narodni in univerzitetni knjižici na slavnostni akademiji ob 250. obletnici začetkov knjižnice podelila red za izredne zasluge. NUK je red prejel za neprecenljivo vlogo pri gradnji in ohranjanju slovenske narodne identitete in kulturne dediščine ter pri razvoju bibliotekarske stroke in univerzitetne knjižnične dejavnosti. V imenu knjižnice ga je sprejel ravnatelj NUK Viljem Leban, slavnostna akademija je potekala v Veliki čitalnici NUK.

Ne gre le za stavbo, shrambo za gradiva in prostor za študij. Narodna univerzitetna knjižnica je temelj državnosti, posebej za narod, ki svojo identiteto utemeljuje na svojem knjižnem jeziku. Narodna in univerzitetna knjižnica si zasluži pogoje, v katerih lahko uspešno opravlja svoje poslanstvo hrambe misli v vseh pojavnih oblikah, ki že dolgo niso več le na papirju. Eden najpomembnejših nacionalnih projektov je bila vzpostavitev digitalne knjižnice Slovenije, ki se mora nadaljevati. Omogoča dostopnost gradiv, do katerih je sicer težko priti, in so tako na razpolago ne le raziskovalcem, ampak prek interneta vsem kjerkoli na svetu. Ponosna sem, da je tudi moja družina prispevala v to zakladnico z digitalizacijo redke publikacije, v katero so pisali slovenski misijonarji.

dr. Nataša Pirc Musar, predsednica Republike Slovenije

Na slavnostni akademiji so zbrane nagovorili tudi ravnatelj NUK Viljem Leban, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Peter Štih kot predlagatelj podelitve reda za izredne zasluge ter ministrica za kulturo Republike Slovenije dr. Asta Vrečko. Povezovalca prireditve, Bernarda Žarn in Matej Puc, sta v nagovorih skozi besede knjižničarjev NUK in njenih predhodnic ter z zanimivimi poudarki iz zgodovine, delovanja in poslanstva knjižnice predstavila zgodbo, ki jo piše Narodna in univerzitetna knjižnica. Za glasbeno obogatitev slovesnosti so poskrbeli operni tercet Ane Berus, Sanje Zupanič Mali in Nadie Ternifi, trobentač Tomaž Gajšt in duo Silence.

Kampanja Twin it! 3D – Predstavitev 3D modela NUK na Evropski komisiji

Pod okriljem kampanje Twin it! 3D so bile v letu 2023 države članice EU povabljene, da sodelujejo s svojimi nacionalnimi kulturnimi ustanovami in na Europeano posredujejo vsaj eno 3D digitalizirano kulturno dediščino v skupni evropski podatkovni prostor za kulturno dediščino.Cilj kampanje je bil izbrati in prikazati vzorčne in visokokakovostne primere evropske kulturne dediščine v 3D obliki, obenem pa podpirati države članice pri njihovih prizadevanjih za digitalizacijo in ohranjanje dediščine tudi v formatu 3D.

Narodna in univerzitetna knjižnica je v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo prav tako sodelovala v kampanji Twin it! 3D ter tako obeležila 15. let delovanja nacionalnega agregatorja v Sloveniji. NUK je postal nacionalni podpornik, promotor in koordinator 3D digitalizacije v Sloveniji. Na Evropski komisiji je bil dne 14. maja 2024 pod vodstvom dr. Ines Vodopivec, Bakirja Toskića, Mojce Šavnik in ostale ekipe sodelavcev iz NUK, dr. Simone Bergoč z Ministrstva za kulturo RS ter v sodelovanju z Inštitutom MediaPro, javno na visoki diplomatski ravni predstavljen 3D model Unesco zaščitene stavbe NUK.

Vabimo vas, da si tudi sami ogledate stavbo NUK v digitalni obliki in se kar iz domačega okolja sprehodite po virtualnih prostorih NUK.

Ob tem je NUK poskrbel tudi za objavo nekaterih drugih zbirk 3D objektov, ki si jih lahko ogledate na Digitalni knjižnici Slovenije. Pri tem bi radi posebej izpostavili odlično sodelovanje z Muzejem in galerijami mesta Ljubljana, ki je prispeval digitalno zbirko rimskih predmetov ter eno najpomembnejših najdb na Slovenskih tleh - 5200 let staro kolo.

Veliko tovrstnih sodelovanj si želimo tudi v prihodnje.

V Digitalni knjižnici Slovenije smo pripravili digitalno zbirko Projekt ODEUROPA

Projekt ODEUROPA je evropski raziskovalni projekt, ki združuje znanja s področij senzoričnega rudarjenja in dediščine vonja. Cilj projekta je pokazati, da je vključevanje našega čutila za vonj in naše dišavne dediščine pomembno sredstvo za povezovanje in promocijo evropske snovne in nesnovne kulturne dediščine. V ta namen raziskovalci razvijajo nove metode za pridobivanje informacij o vonju na podlagi analize digitaliziranih besedil in podob. Da bi ugotovili, kako je bil pojem vonja izražen v različnih jezikih, s katerimi kraji je bil povezan, kakšne vrste dogodkov in praks je zaznamoval ter s kakšnimi čustvi je bil povezan, so analizirali približno 30.000 slik in 62.000 starejših evropskih besedil v šestih jezikih (angleščini, nemščini, francoščini, nizozemščini, italijanščini in slovenščini), in sicer z najnovejšimi metodami umetne inteligence.

V digitalno zbirko Projekt ODEUROPA je vključenih več kot 5000 besedilnih digitalnih objektov, ki jih je k projektu v sodelovanju z drugimi dediščinskimi ustanovami prispevala Narodna in univerzitetna knjižnica.

Sodelovanje Narodne in univerzitetne knjižnice in Urada predsednice Republike Slovenije

Narodna in univerzitetna knjižnica in Urad predsednice Republike Slovenije sta sklenila sodelovanje v okviru aktivnosti za promocijo slovenske kulturne dediščine.

Baron Žiga Zois je soustvarjal slovensko zgodovino, po njem se imenujejo državne nagrade in priznanja za dosežke v znanosti in razvoju. V Uradu predsednice je že dlje časa na ogled javnosti postavljena pisalna miza iz zapuščine barona Žige Zoisa. Poleg drugih slovenskih kulturnih ustanov, ki že sodelujejo z Uradom predsednice, je sodelovanje sklenil tudi NUK, ki je za namen promocije in razstavljanja slovenske pisne kulturne dediščine Uradu predsednice izposodil sedem usnjenih zaščitnih škatel iz zapuščine Žige Zoisa. Tako se je NUK pridružil drugim slovenskih ustanovam in na Zoisovo mizo postavil še svoja gradiva, npr. poleg Zbirke mineralov barona Žige Zoisa iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije.

Tovrstne zaščitne škatle so bile značilne za obdobje baroka in jih lahko najdemo tudi po drugih evropskih knjižničnih zbirkah. Navadno so služile za shranjevanje nevezanega gradiva, včasih pa tudi za skrivanje dragocenosti. Žiga Zois je zaščitne škatle uporabljal za shranjevanje najrazličnejših lastnih botaničnih in jezikoslovnih študijskih zapiskov. Zoisove zaščitne škatle so bile izdelane iz lepenke in lesa ter oblečene v rjavo usnje. Notranjost škatel (vrat) je bila prevlečena z ročno dekoriranim papirjem, ki ima v vsaki škatli drugačen vzorec. Škatlam pa so bili v notranjosti priloženi tudi notranji ovoji, prav tako prevlečeni z ročno dekoriranim papirjem.

Zaščitne škatle niso predstavljale primerne zaščite za dolgoročno hrambo primarnega pisnega Zoisovega gradiva (njegove študijske zapiske), zato so bili slednji iz škatel izločeni. Oddelek za zaščito in restavriranje v NUK bo v prihodnjih mesecih pripravil primerne ovoje za navedene študijske zapiske, ki bodo nudili dolgotrajno kvalitetno zaščito gradivu.

V četrtek, 18. aprila 2024, je Uradu predsednice v imenu NUK gradivo predala dr. Ines Vodopivec, pomočnica ravnatelja za vodenje strokovnega dela.

Preživite Noč knjige na ilegalnem nočnem ogledu NUK!

Tudi letos bomo na svetovni dan knjige v NUK pripravili nočni ogled. V letu, ko v knjižnici praznujemo 250. obletnico začetkov, se bomo ponovno vrnili v čas druge svetovne vojne in predstavili manj znane zgodbe, ki so zaznamovale takratno dogajanje v Plečnikovi knjižnici.

Na ilegalnem nočnem ogledu, kot smo ga poimenovali, bomo raziskali skrivnosti in neodkrite koščke medvojnih dejavnosti v takrat komajda zgrajeni in odprti Plečnikovi knjižnični palači. Prepustili se bomo zgodbam in spominom zaposlenih ter skritih nočnih obiskovalcev, ki so med vojno v knjižnici našli zatočišče in zavetje; sprehodili se bomo po labirintu knjig, polic, hodnikov in skladišč ter podoživeli nemoč okupatorjevih vojakov, ki so v njem poskušali najti prepovedano gradivo. Sledili bomo tudi dogajanju ob tragičnem padcu letala na knjižnico januarja 1944, ko je požar uničil Veliko čitalnico, del katalogov in več kot 50.000 knjig. Pri tem nas bodo spremljali zapisani spomini knjižničark in knjižničarjev, arhivske fotografije, nastale po strmoglavljenju letala, posamezni kosi poškodovanega gradiva ter celo ohranjen del nemškega letala.

Ilegalni nočni ogled bo v torek, 23. aprila 2024, ob 20.00. Ogled je brezplačen, trajal bo dve do tri ure. Število mest je omejeno.

Udeležence obveščamo, da bo na nočnem ogledu prisotna tudi snemalna ekipa Radiotelevizije Slovenije, ki pripravlja dokumentarni film o NUK in bo posnela posamezne prizore iz nočnega ogleda.

Obveščamo vas, da so vsa prosta mesta za nočni ogled zasedena, zato prijav ne sprejemamo več. Hvala za razumevanje.

Milanu v slovo

Sporočamo vam žalostno vest, da nas je zapustil dolgoletni sodelavec, knjigovez Milan Zavašnik.

Pogreb bo v torek, 16. 4. 2024, ob 16. uri, na pokopališču Preska-Medvode.

Milan je končal Poklicno grafično šolo in se specializiral za poklic knjigoveza. S svojimi več kot 25-letnimi delovnimi izkušnjami v knjigoveškem poklicu pred vstopom v NUK leta 2009, je bil več kot dobrodošla pomoč pri zahtevnih knjigoveških opravilih v Oddelku za zaščito in restavriranje. Njegovo strokovno znanje se je odražalo v izrednih knjigoveških izdelkih, pa tudi pri prenosu tega znanja in spretnosti na mlajše ali nove sodelavce.

S svojim delom in prijaznostjo je prispeval k našemu skupnemu uspehu. Ostal bo nepozaben del NUK.

Počivaj v miru, dragi prijatelj.

Dediščina prihodnosti: mednarodno strokovno posvetovanje o obveznem izvodu in sloveniki

V četrtek, 4. aprila, smo v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani pod naslovom Dediščina prihodnosti gostili mednarodno strokovno posvetovanje o obveznem izvodu in sloveniki. Srečanje predstavlja tudi prvega v nizu dogodkov, s katerim NUK obeležuje 250. obletnico začetkov knjižnice.

Posvetovanje so s pozdravnimi nagovori odprli ravnatelj NUK Viljem Leban, predstavnik Ministrstva za kulturo Peter Baroš in direktorica Javne agencije za knjigo RS Katja Stergar. Govorci iz vrst založnikov, knjižnic in depozitarnih organizacij so pregledali razvoj in dostopnost zbirke slovenike. Kot vabljena govorca sta nastopila Aslak Sira Myhre iz Nacionalne knjižnice Norveške in Svetlana Pavlović iz Narodne biblioteke Srbije, ki sta predstavila dobre prakse iz svojih držav pri zbiranju ter zagotavljanju dostopa do digitalnih knjig in gradiv. Prisluhnili smo zgodovinskemu pregledu zbiranja obveznega izvoda v Sloveniji ter predstavitvi možnosti uporabe formata EPUB za zagotavljanje dostopa do digitaliziranih objektov za osebe s posebnimi potrebami. Posvetovanje smo sklenili z okroglo mizo in predstavitvijo stališč za predlog sprememb slovenskega Zakona o obveznem izvodu publikacij.

Strokovno posvetovanje je odprlo različna vprašanja in tehtna razmišljanja o prihodnosti zbiranja obveznega izvoda, ki mora učinkovito še naprej služilti tako gradnji temeljne knjižnične zbirke slovenskega naroda kot tudi povečevanju dostopnosti gradiva uporabnikom knjižnic širom Slovenije.

Na posvetu je bila izražena potreba, da se v predlog sprememb zakona o obveznem izvodu publikacij vključi tudi zbiranje digitalnih izvirnikov vseh tiskanih publikacij. To bi omogočilo, seveda v skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi o varstvu avtorske in drugih pravic, že danes lažji in hitrejši dostop do teh vsebin, njihovo uporabo v raziskovalne namene, razvoj aplikacij umetne inteligence, ki temelji na besedišču slovenskega jezika in hitrejši prenos celotne slovenike v digitalno okolje.

Prav tako jasno je bila izražena potreba osrednjih območnih knjižnic, ki morajo zagotavljati povečan obseg gradiva za uporabnike na svojem območju, da se za vsako knjižnico ohrani način zbiranja enega izvoda vseh del, ki so bila izdana s pomočjo javnih sredstev.

Posvetovanje je bilo izvedeno s pomočjo Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP.

Prosti dostop do revije Tim

V Digitalni knjižnici Slovenije so prosto dostopni vsi letniki revije TIM iz obdobja 1962–2018 in si jih lahko ogledate prek povezave.

Revija TIM je revija za tehniško ustvarjalnost mladih in je edina tovrstna revija v Sloveniji, ki izhaja že več kot 60 let. Namenjena je predvsem mladim, pa tudi tistim, ki jih zanimajo naravoslovno-tehnične in tehnično-športne teme ter modelarstvo in maketarstvo.

V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) smo starejše številke revije TIM v sodelovanju z založnikom digitalizirali v okviru projekta EODOPEN. Izvorno digitalno gradivo novejših številk NUK stalno dopolnjuje in odpira prost dostop s 5-letnim zamikom.

Vsebine so predvsem s področja tehnike, modelarstva in ročnih spretnosti ter spodbujajo ustvarjalnost mladih. 

Vabljeni k raziskovanju in ustvarjanju.
 

EODOPEN ali eBooks-On-Demand-Network Opening Publications for European Netizens (E-knjige po naročilu – odpiranje dostopa do gradiva za evropske uporabnike spleta) je štiriletni projekt, ki ga sofinancira Evropska komisija v okviru programa Ustvarjalna Evropa, in katerega cilj je neposredno sodelovanje z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi skupnostmi pri izbiri gradiva 20. in 21. stoletja za digitalizacijo. Države partnerice projekta so Avstrija, Češka, Estonija, Litva, Madžarska, Nemčija, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Švedska. Skupna vrednost projekta je približno 4 milijone evrov.

Nova spletna učilnica: Ivan Tavčar

V NUK smo v sodelovanju s tavčaroslovko in prof. dr. Urško Perenič z Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pripravili že tretjo spletno učilnico, ki je tokrat posvečena Ivanu Tavčarju. Tavčar je bil poleg Josipa Jurčiča in Janka Kersnika eden od stebrov slovenskega realizma in klasik slovenske književnosti druge polovice 19. in začetka 20. stoletja.

Povezava do spletne učilnice: https://ucilnice.arnes.si/course/view.php?id=105096

Interdisciplinarno zasnovan pripomoček s kakovostnim slikovnim gradivom osvetljuje pisateljeve biografske in ustvarjalne postaje s poudarkom na gradivu, ki ga hranimo v Narodni in Univerzitetni knjižnici. Učilnica je namenjena spodbudi učiteljem pri njihovem poučevanju in učencem ter dijakom pri raziskovanju Tavčarjevega življenja in njegovega dela.

Vabljeni k raziskovanju.

Ga. Agata Kornhauser Duda, soproga predsednika Republike Poljske, na obisku v NUK

V sredo, 20. marca 2024, sta v sklopu uradnega obiska predsednika Republike Poljske NUK obiskala predsednikova soproga Agata Kornhauser Duda in soprog predsednice RS Aleš Musar, pridružila se jima je tudi žena poljskega veleposlanika v Sloveniji Joanna Olendzka.

Kratkemu ogledu Plečnikove knjižnice je sledil obisk Rokopisne zbirke, kjer hranimo dragoceno gradivo, povezano tudi s Poljsko: rokopise Emila Korytka in drugo izdajo De revolutionibus orbium coelestium Nikolaja Kopernika. Gospa je v dar prejela faksimile Prešernovega nemškega prevoda soneta Resignacija, ki ga je napisal poljski pesnik Adam Mickiewicz.

Digitalizacija in objava publikacij Ivana Turka

V okviru projekta EODOPEN smo digitalizirali in prosto objavili 32 publikacij Ivana Turka (1930–2020), slovenskega ekonomista, numizmatika in filatelista. Med digitaliziranimi deli prevladujejo področja knjigovodstva, ekonomije, menedžmenta, numizmatike in tudi dve osebni biografiji.

Digitalizirana dela si lahko ogledate tukaj: www.dlib.si/sh/E0DE9155

Dedičem in ostalim nosilcem avtorskih pravic se iskreno zahvaljujemo za podana soglasja.

EODOPEN ali eBooks-On-Demand-Network Opening Publications for European Netizens (E-knjige po naročilu – odpiranje dostopa do gradiva za evropske uporabnike spleta) je štiriletni projekt, ki ga sofinancira Evropska komisija v okviru programa Ustvarjalna Evropa, in katerega cilj je neposredno sodelovanje z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi skupnostmi pri izbiri gradiva 20. in 21. stoletja za digitalizacijo. Države partnerice projekta so Avstrija, Češka, Estonija, Litva, Madžarska, Nemčija, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Švedska. Skupna vrednost projekta je približno 4 milijone evrov.

Posnetek spletnega seminarja V primeru naravne katastrofe: poplave

Včeraj je v organizaciji IFLA Sekcije za varovanje in ohranjanje (PRESCONS) in IFLA Sekcije za redke knjige in posebne zbirke (IFLA Rare books and Special Collections section), potekal spletni seminar V primeru naravne kastrofe: poplave. Dogodek je spremljalo 135 udeležencev iz 29 držav sveta.

Posnetek seminarja je na voljo na YouTube

Slovenski kulturni praznik v NUK

V četrtek, 8. februarja 2024, na Prešernov dan in slovenski kulturni praznik, vas prijazno vabimo v Narodno in univerzitetno knjižnico.

10.00–17.00 Samostojni ogledi knjižnice in razstave
Vrata Plečnikove knjižnične palače bodo ta dan odprta. Ogledali si boste lahko osrednji del knjižnice s stopniščem, mogočnim peristilom in Veliko čitalnico ter se sprehodili po razstavi Vesna – še vedno mlada, ki smo jo pripravili ob 70. obletnici nastanka Vesne, prve slovenske filmske romantične komedije.

10.00–15.00 Priložnostna razstava pridobitev knjižnične zbirke NUK v preteklem letu
Pridobitve, ki pomembno gradijo našo zbirko, in v NUK pridejo kot darovi ali nakupi, so raznovrstnih formatov, starosti in količin, shranjeni na različnih nosilcih in namenjeni različnim iskalcem informacij. Prav vse pa ponujajo nove in izvrstne priložnosti za študij in raziskovanje posameznega avtorja, vsebine dela ali obdobja, v katerem je deloval. V Veliki čitalnici NUK si boste v družbi skrbnikov posebnih zbirk in sodelavcev iz Digitalne knjižnice Slovenije med 10. in 15. uro lahko ogledali izbor novosti.

15.30 Voden ogled razstave Vesna – še vedno mlada z avtorjem
Letos obeležujemo 70. obletnico nastanka Vesne, prve slovenske filmske romantične komedije in enega najbolj priljubljenih slovenskih filmov, ki je bil posnet in v kinematografe poslan leta 1953. Ob 15.30 vas bo po razstavi o filmu popeljal njen avtor, Miha Mali, skrbnik Filmske zbirke NUK.

Vsi dogodki in ogledi so brezplačni.

Veseli bomo, če boste del praznovanja slovenske kulture preživeli tudi v naši družbi.

Marjan Rojšek 1939–2024

Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš upokojeni sodelavec in dolgoletni ekonom Narodne in univerzitetne knjižnice, Marjan Rojšek. Odličnega sodelavca in iskrenega kolega bomo ohranili v trajnem in lepem spominu.

Njegovi družini in vsem najbližjim izrekamo iskreno sožalje.

Dlib v letu 2023

Digitalna knjižnica Slovenije je konec novembra 2023 praznovala 18. rojstni dan. Na portalu je v tem hipu na voljo 1.062.178 enot (in še večje število digitalnih objektov). Največ je besedil (1.019.912) in slikovnega gradiva (36.867). Dostopnih je 26.146 digitaliziranih knjig in številno neknjižno gradivo (fotografije, razglednice, notno gradivo, zemljevidi). Na letni ravni na dLib.si dodamo okoli 50.000 novih enot, gradivo urejamo v tematske zbirke in razvijamo orodja za iskanje. Med najbolj zanimive novosti portala v preteklem letu bi izpostavili zbirko Deset najpomembnejših knjižnih del Lucijana Marije Škerjanca, ki smo jih digitalizirali ob 50. obletnici skladateljeve smrti v okviru projekta EODOPEN in digitaliziran rokopisni Dnevnik Janeza Filipa Cobenzla, ki spada med najpomembnejše pridobitve NUK v preteklem letu.

Spletišče dlib.si pomeni predvsem prosti dostop do pisnih zakladov slovenskega naroda ter sodobnih strokovnih in znanstvenih vsebin; obenem pa tudi pomemben in zanesljiv informacijski vir, ki predstavlja bistveni sestavni del sodobne izobraževalne in znanstvenoraziskovalne infrastrukture. Vse to potrjujejo tudi statistični podatki, ki jih redno zbiramo. V letu 2023 je portal Digitalne knjižnice Slovenije obiskalo 842.106 uporabnikov, zabeležili smo 4.204.048 vpogledov v vsebine, najpogosteje pa je bil prenesen komplet razglednic Pirana.

Za razvoj in vzdrževanje kot tudi za večji del gradiva, ki je na voljo na portalu, skrbi Narodna in univerzitetna knjižnica, a s posredovanjem gradiva portal sooblikujejo tudi številni partnerji, predvsem slovenske knjižnice in druge dediščinske ustanove, izvorno digitalne vsebine pa prispevajo predvsem fakultete, znanstveni inštituti, založniki, avtorji in Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. Ob tej priložnosti se vsem partnerjem iskreno zahvaljujemo.

Še naprej prijazno vabimo k raziskovanju na dLib.si.

Seminar za neformalne založnike

Vabimo vas na seminar za neformalne založnike, ki bo v četrtek, 15. februarja 2024, med 9. in 13. uro, prek spletne aplikacije ZOOM.

Seminar je namenjen začetnikom v založniški dejavnosti oziroma vsem, ki občasno izdajajo fizične ali spletne publikacije. Prijave na brezplačni seminar sprejemamo do zapolnitve mest.

Podrobneje o seminarju si lahko preberete na spletni strani NUK. Za dodatna pojasnila smo na voljo na telefonski številki 01 586 13 07 ali na e-naslovu: pavla.meglic@nuk.uni-lj.si.

Vabljeni!

Projekt EODOPEN v letu 2023

V letu 2023 smo v okviru projekta EODOPEN aktivno nadaljevali projektne dejavnosti, vzpostavili sodelovanje z različnimi deležniki, se udeležili nacionalnih in mednarodnih seminarjev ter konferenc, uporabnikom pa na portalu dLib.si ponudili vsebinsko raznoliko digitalizirano gradivo.

Digitalizirali smo 396 enot gradiva, od tega 211 monografij in 185 številk serijske publikacije TIM: revija za tehnično in znanstveno izobrazbo mladine, skupno 46.669 skenogramov. Sklenjenih je bilo več kot 350 dogovorov z nosilci avtorskih pravic, pretežno z avtorji in dediči po pokojnih avtorjih. Uporabniki so do vsebin dostopali na portalu dLib.si. Zabeležili smo 51.492 vpogledov do teh vsebin in 12.410 prenosov datotek. Dve digitalizirani knjigi smo prilagodili tudi v format EPUB, v tem formatu je gradivo dostopnejše osebam s slepoto ali slabovidnostjo in uporabnikom mobilnih naprav.

V lanskem letu smo zaključili testiranja postopkov digitalizacije pri projektnih partnerjih in testiranja programov za pretvorbo dostavnih formatov (pretvorba PDF formata v docx format, docx v mp3 ipd.), s katerimi smo želeli ugotoviti optimalne rešitve tekom digitalizacije za potrebe uporabnikov mobilnih naprav ter uporabnikov s slepoto ali slabovidnostjo. Preko projektne spletne strani je že na voljo poročilo D12b&c Report on Trial Implementations for Mobile Devices and Print-Disabled Users, ki sta ga napisali sodelavki dr. Alenka Kavčič-Čolić in Andreja Hari.

Vabimo vas, da si ogledate dve infografiki, ki prikazujeta našo dejavnost v preteklem letu. Hkrati vas vabimo k ogledu ostalega gradiva, ki smo ga v okviru projekta že digitalizirali.  

Celotni prispevek o dejavnostih projekta EODOPEN v letu 2023, ki je objavljen na portalu Knjižničarske novice.
 

Za ogled večje slike kliknite na infografiko.

EODOPEN ali eBooks-On-Demand-Network Opening Publications for European Netizens (E-knjige po naročilu – odpiranje dostopa do gradiva za evropske uporabnike spleta) je štiriletni projekt, ki ga sofinancira Evropska komisija v okviru programa Ustvarjalna Evropa, in katerega cilj je neposredno sodelovanje z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi skupnostmi pri izbiri gradiva 20. in 21. stoletja za digitalizacijo. Države partnerice projekta so Avstrija, Češka, Estonija, Litva, Madžarska, Nemčija, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Švedska. Skupna vrednost projekta je približno 4 milijone evrov.

Podelitev Trubarjevih priznanj za leto 2023

Ohranjanje pisne kulturne dediščine slovenskega naroda sodi med najpomembnejše naloge Narodne in univerzitetne knjižnice. S tem zagotavljamo dostopnost nacionalno pomembnega gradiva za študij in raziskovanje, ki spodbujata znanstveno, kulturno in umetniško produkcijo jutrišnjega dne.

V čast nam je, da imamo ob sebi posameznike, ki nam pomagajo pri zbiranju, ohranjanju in promociji gradiva. Za pomembne zasluge pri ohranjanju slovenske pisne kulturne dediščine se bomo zahvalili in Trubarjevo priznanje za leto 2023 podelili prof. dr. p. Metodu Benediku.

Priznanje bomo podelili v torek, 30. januarja 2024, ob 13. uri, v avli pred Veliko čitalnico Narodne in univerzitetne knjižnice. Zbrane bosta nagovorila ravnatelj NUK Viljem Leban in predsednik Komisije za podeljevanje Trubarjevega priznanja dr. Luka Vidmar. Podelitev bosta z glasbenim nastopom obogatila Ana Julija Mlejnik Železnik (baročna violina) in Janez Jocif (čembalo). Po dogodku bo sledilo druženje s pogostitvijo v prostoru kavarne NUK.

Prijazno vabljeni na podelitev Trubarjevega priznanja.
 

Iz utemeljitve:

Pater Metod Benedik, slovenski teolog in cerkveni zgodovinar, zaslužni profesor Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, je preučeval zgodovino kapucinskih knjižnic na Slovenskem, posvečal pa se je tudi urejanju in predstavljanju njihove zapuščine. Posebej podrobno je raziskal knjižni fond kapucinske knjižnice v Škofji Loki, za katero je skrbel kot predstojnik tamkajšnjega samostana v letih 1985‒1991 in 1999‒2008. Po njegovi zaslugi je celoten fond te baročne knjižnice, ki je začela nastajati na začetku 18. stoletja in med drugimi dragocenostmi vsebuje 21 inkunabul, izvod Dalmatinove Biblije in izvirni rokopis Škofjeloškega pasijona, shranjen v klimatsko ustreznih razmerah, katalogiziran v sistemu Cobiss in dostopen tako raziskovalcem kakor širši javnosti. Kapucinska knjižnica v Škofji Loki je tako zgled sodobno urejene historične knjižne zbirke. […]

Vabljeni na spletni seminar V primeru naravne katastrofe: poplave

Najhujša naravna nesreča v zgodovini Slovenije je avgusta 2023 prizadela dve tretjini slovenskega ozemlja. Poplavno škodo je utrpela tudi kulturna dediščina, ki je med drugim poškodovala tudi knjižnice, številne arhive, muzeje in galerije.

Pri reševanju tako življenj kot tudi vsega drugega je najpomembnejše pridobiti relevantne informacije v ključnem trenutku. V sodelovanju z Mednarodno zvezo bibliotekarskih društev in ustanov (IFLA) vas zato vabimo na spletni seminar V primeru naravne katastrofe: poplave. Pomembne informacije o tem, kako se pripraviti na nevarnost poplav ter kako ukrepati med in po poplavah, bodo z nami delili Celine Allain iz Nacionalne knjižnice Francije, Maria Luisa Russo z Univerze v Hamburgu, direktorica knjižnic s področja kulture in kulturne dediščine v Toskani Elena Pianea in Petra Vavrova iz Nacionalne knjižnice Češke ter Tiago Cesar da Silva iz Nacionalnega arhiva Brazilije. Claire McGuire, Referentka za strategije in razvoj IFLA, bo z vidika sodelovanja z UNESCO spregovorila o ključnih informacijah, potrebnih za ocenjevanje nesreč s strani mednarodne skupnosti.

Spletni seminar bo v torek, 6. februarja 2024, ob 9. uri. Udeležba je brezplačna. Prijave sprejemamo na https://arnes-si.zoom.us/meeting/register/tJEucuqsqTMtG9N8rsSSA1L_omdd1j4JfT3w#/registration

Več informacij o seminarju najdete na spletni strani seminarja.

 
(Posledice poplav v Krajevni knjižnici Poljane, avtorica fotografije: Bernarda Buh, Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka)

Katere slovenske zvočne in e-knjige smo najpogosteje izposodili v letu 2023?

Narodna in univerzitetna knjižnica poleg klasičnega tiskanega gradiva nudi tudi dostop do elektronskih in zvočnih knjig. Tako imajo uporabniki tudi prek svojih elektronskih naprav, osebnih računalnikov, e-bralnikov in mobilnih naprav na voljo veliko gradiva na slovenskih virih Biblos in Audibook - za prostočasno ali domače branje, študij ali raziskovanje. Ponudbo tega gradiva in dostop do storitev neprestano izboljšujemo in razširjamo.

Portal Biblos ponuja mnoge naslove elektronskih knjig tako izvirne kot tudi prevodne literature, s svojo zbirko je v preteklih letih postal del ustaljene ponudbe mnogih slovenskih knjižnic. Naslovi segajo od življenjepisov, fantastike, kriminalk, romanov, zgodovinskih del, kratkih zgodb, satire, poezije, potopisov ter strokovne literature in priročnikov. V letu 2023 je bila izposoja članov NUK na Biblosu rekordna, saj je za 50 % presegla izposojo v preteklem letu 2022. Med najbolj izposojenimi deli je največ leposlovja slovenskih avtorjev. Najpogosteje izposojeno delo je bilo Življenje v sivi coni: prizori iz življenja mladega zdravnika (David Zupančič), sledijo mu Črni princ (Irena Svetek), Praznina (Mojca Širok), Kje si, prelepi svet? (Sally Rooney), Hiša sozvočja (Ksenija Benedetti), Ne bom se več drsal na bajerju (Lado Kralj), Pomladna plima (Cilla in Rolf Börjlind), Mož, ki je umrl dvakrat (Richard Osman), Smrdljivka (Anne Mette Hancock) in Toxic (Eva Mahkovic). Tudi ponudbo na Biblosu bomo seveda še naprej bogatili, kot doslej, na podlagi povpraševanja članov NUK, prispevkov v časopisju, na portalu Dobre knjige in/ali književnih nagrad. Trenutno je v zbirki na portalu Biblos članom NUK na voljo 2765 naslovov, Slovenci iz zamejstva in izseljenci imajo prek te ponudbe brezplačni dostop do pisane slovenske besede. V letu 2023 smo nakupili 478 naslovov.

Aplikacija Audibook članom NUK od oktobra 2020 omogoča poslušanje zvočnih knjig, ki tudi v našem okolju pridobiva uporabnike. Najbolj izposojeni naslovi letos so bili Rimsko pravo (Janez Kranjc), 12 pravil za življenje (Jordan B. Peterson, Niki Neubauer), Kako izgoreti in vzeti življenje v svoje roke (Aljoša Bagola), To noč sem jo videl (Drago Jančar), Placebo ste vi - meditaciji - Spreminjanje prepričanj in dojemanj (Joe Dispenza), V gozdu (Moja Novak, Tana French), Alamut - z glasbeno spremljavo (Vladimir Bartol), Oddelek za občutljive zločine (Alexander McCall Smith, Jure Potokar) in  Pustolovec zmote - Patetični priročnik za razumevanje priletnega alfa samca (Miha Šalehar). Tudi zbirko zvočnih knjig neprestano povečujemo. V letu 2023 smo kupili 162 novih naslovov. Za člane NUK, tudi za zamejce in izseljence, je trenutno na voljo 688 zvočnih knjig, med katerimi najdemo otroško in mladinsko literaturo, domača branja, leposlovje za odrasle, pravno literaturo in priročnike za osebno rast.

Še naprej lepo vabljeni k poslušanju zvočnih knjig in branju e-knjig.

Podaljšana odprtost čitalniških prostorov NUK

Med 8. januarjem in 16. februarjem 2024 bodo čitalniški prostori NUK ponovno odprti tudi v večernih urah. V tem času bo uporabnikom od ponedeljka do petka do 22. ure na voljo 196 sedežev v Veliki čitalnici in prostoru za skupinsko učenje. Prostori kavarne bodo na voljo do 21. ure. Po 20. uri vstop v knjižnico ni mogoč.

Ob sobotah bodo Velika čitalnica, prostor za skupinsko učenje in prostori kavarne odprti do 17. ure. Turistični ogledi Plečnikove knjižnice bodo med 14.30 in 18. uro, obiskovalci bodo lahko vstopali tudi v Veliko čitalnico.

Želimo vam uspešen študij.

Projekt Književna republika Borisa Pahorja

Oktobra 2022 se je v NUK pričel projekt Književna republika Borisa Pahorja, ki poteka v sodelovanju Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU in Rokopisne zbirke NUK. V dobrem letu je bil pregledan in popisan ter ustrezno zaščiten večji del korespondence, ki jo je Rokopisni zbirki podaril avtor leta 2010. Le-ta obsega več kot 8.000 enot (pisem, vabil, čestitk ipd.), ki so jih Borisu Pahorju okvirno do leta 2009 pošiljali številni pošiljatelji, tako posamezniki kot predstavniki posameznih institucij.

Pregled gradiva izkazuje pisne stike Borisa Pahorja s številnimi dopisovalci. Poleg že objavljene korespondence z Edvardom Kocbekom najdemo v zapuščini še pisma mnogih drugih vidnih – tako domačih kot tujih – posameznikov, kot so Alojz Rebula, Jože Pogačnik, Edi Gobec, Alenka Puhar, Tomaž Pavšič, Janez Gradišnik, Spomenka Hribar, Marko Kravos, Peter Handke, Claudio Magris. Med institucijami, s katerimi je bil v stiku, izstopajo slovenske in tuje založbe, veleposlaništva, državne in občinske institucije, združenja, časopisne hiše, knjižnice, šole, univerze.

Z natančnim popisom in katalogizacijo omenjenega gradiva se bo zaključil prvi del projekta, v letu 2024 sledi dodatno urejanje podatkov, digitalizacija izbranega gradiva in priprava na razstavo.

Več o projektu najdete na spletni strani NUK https://www.nuk.uni-lj.si/nuk/raziskovalna-dejavnost-tekoci ter spletni strani projekta https://www.boris-pahor.zrc-sazu.si/.

Objavili smo Portal rokopisov in zapuščin

Pred kratkim smo objavili Portal rokopisov in zapuščin. Dostopen je na naslovu http://prz.nuk.si/.

Portal je namenjen pregledovanju in iskanju gradiva, ki ga hrani Rokopisna zbirka NUK. Nastaja na podlagi že obstoječega Kataloga rokopisov, kjer je na voljo popis obdelanih in katalogiziranih zapuščin ter literarnih arhivov posameznikov in listkovnega inventarnega kataloga v prostorih zbirke. Spletni portal se sproti dopolnjuje in poleg osnovnih podatkov o posameznikih in institucijah ponuja predvsem informacije o hranjenem gradivu.

Za dodatne informacije se obrnite na sodelavce Rokopisne zbirke NUK.

Trajni dostop do Brill's Encyclopedia of China Online

Konzorcij COSEC je sodelovanju z Osrednjo humanistično knjižnico (Filozofska fakulteta UL) pridobil trajni dostop do Brill's Encyclopedia of China Online.

Brill's Encyclopedia of China Online (založba Brill) temelji na tiskanem referenčnem delu o Kitajski in ponuja zanesljive informacije o zgodovini, geografiji, družbi, gospodarstvu, politiki, znanosti in kulturi Kitajske. Poudarek je na sodobnem obdobju od sredine devetnajstega stoletja dalje.

Dostop je omogočen z lokacij UL, CTK, NIB in NUK; oddaljeni dostop je omogočen za študente in osebje UL, CTK, NIB in NUK ter člane NUK.

Vabljeni k raziskovanju.

Odpiramo novo razstavo Vesna - še vedno mlada, 70 let slovenske filmske uspešnice

Letos zaznamujemo 70. obletnico nastanka Vesne, prve slovenske filmske romantične komedije. Znana zgodba o Samu, Sandiju in Krištofu, ki se pripravljajo na maturo, in se skušajo dokopati do maturitetnih matematičnih nalog, je nastala pod režisersko taktirko Františka Čapa, veliko vlogo pa je odigral tudi Matej Bor, avtor filmskega scenarija, katerega bogato zapuščino hranimo v NUK.

Pod soj razstavnih luči postavljamo fotografsko, rokopisno in tiskano gradivo v spomin na ustvarjanje in odmev enega najbolj popularnih slovenskih filmov vseh časov.

Odprtje razstave Vesna – še vedno mlada, 70 let slovenske filmske uspešnice bo v torek, 19. decembra 2023, ob 18. uri, v avli pred Veliko čitalnico Narodne in univerzitetne knjižnice.

Zbrane bodo nagovorili ravnatelj NUK Viljem Leban, predavateljica na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo UL doc. dr. Polona Petek ter skrbnik Filmske zbirke NUK in avtor razstave Miha Mali. Odprtje bo z glasbeno točko iz muzikala Vesna obogatila pevka Saša Lešnjek, ki jo bo spremljal pianist Anže Vrabec.

Vljudno vabljeni.

Sodelavka NUK dr. Jasna Malešič med prejemniki priznanja za najodličnejši raziskovalni dosežek

Med najodličnejšimi raziskovalnimi dosežki v letu 2023, ki jih je v sklopu Tedna Univerze razglasila Univerza v Ljubljani, je tudi raziskava Do natančnega datiranja papirja na podlagi strojnega učenja in neporušne spektroskopije. Gre za raziskavo, ki je v okviru projekta UNCERTIR potekala med letoma 2021 in 2023, ki je preučevala določanje starosti zgodovinskih knjig z uporabo spektroskopskih podatkov v intervalu bližnjega infrardečega sevanja (NIR) v kombinaciji z metodami strojnega učenja. Vodila jo je dr. Floriana Coppola. S sodelavci je dosegla izjemen preboj in dokazala, da lahko papir z neporušno metodo datiramo izjemno natančno, na dve leti. Raziskavo so avtorji objavili v vrhunski znanstveni reviji Journal of the American Chemical Society, povzeta pa je bila tudi v prestižni reviji Nature Reviews Chemistry.

Prepoznanja odličnosti raziskave smo posebej veseli, ker je del mednarodne ekipe tudi dr. Jasna Malešič, sodelavka NUK, ki je sodelovala pri raziskavi kot strokovnjakinja iz področja konserviranja-restavriranja papirja, saj je bilo za raziskavo ključno tudi poznavanje materialnih lastnosti papirja.

Iskrene čestitke za priznanje!

Več o najodličnejših raziskovalnih dosežkih na UL v letu 2023.

Hvala Univerzi v Ljubljani za dovoljenje za objavo fotografije,celotno galerijo si oglejte na spletni strani.

Del ekipe, ki je izvedla nagrajeno raziskavo: dr. Matija Strlič (FKKT), dr. Jasna Malešič (NUK), dr. Jernej Markelj (FKKT), dr. Floriana Coppola (FKKT). Fotografija: Nebojša Tejić/STA

Podelitev Trubarjevih priznanj za leto 2023

Ohranjanje pisne kulturne dediščine slovenskega naroda sodi med najpomembnejše naloge Narodne in univerzitetne knjižnice. S tem zagotavljamo dostopnost nacionalno pomembnega gradiva za študij in raziskovanje, ki spodbujata znanstveno, kulturno in umetniško produkcijo jutrišnjega dne.

V čast nam je, da imamo ob sebi posameznike, ki nam pomagajo pri zbiranju, ohranjanju in promociji gradiva. Za pomembne zasluge pri ohranjanju slovenske pisne kulturne dediščine se bomo zahvalili in Trubarjevo priznanje za leto 2023 podelili prof. dr. p. Metodu Benediku.

Priznanje bomo podelili v sredo, 13. decembra 2023, ob 13. uri (Dogodek je prestavljen na kasnejši datum!), v avli pred Veliko čitalnico Narodne in univerzitetne knjižnice. Zbrane bosta nagovorila ravnatelj NUK Viljem Leban in predsednik Komisije za podeljevanje Trubarjevega priznanja dr. Luka Vidmar. Podelitev bodo z glasbenim nastopom obogatili Ana Julija (baročna violina) in Luka Mlejnik Železnik (baročni traverso) ter Janez Jocif (čembalo). Po dogodku bo sledilo druženje s pogostitvijo v prostoru kavarne NUK.

Prijazno vabljeni na podelitev Trubarjevega priznanja.
 

Iz utemeljitve:

Pater Metod Benedik, slovenski teolog in cerkveni zgodovinar, zaslužni profesor Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, je preučeval zgodovino kapucinskih knjižnic na Slovenskem, posvečal pa se je tudi urejanju in predstavljanju njihove zapuščine. Posebej podrobno je raziskal knjižni fond kapucinske knjižnice v Škofji Loki, za katero je skrbel kot predstojnik tamkajšnjega samostana v letih 1985‒1991 in 1999‒2008. Po njegovi zaslugi je celoten fond te baročne knjižnice, ki je začela nastajati na začetku 18. stoletja in med drugimi dragocenostmi vsebuje 21 inkunabul, izvod Dalmatinove Biblije in izvirni rokopis Škofjeloškega pasijona, shranjen v klimatsko ustreznih razmerah, katalogiziran v sistemu Cobiss in dostopen tako raziskovalcem kakor širši javnosti. Kapucinska knjižnica v Škofji Loki je tako zgled sodobno urejene historične knjižne zbirke. […]

Doktorska dela Repozitorijev univerz z R2NUK tudi v Digitalni knjižnici Slovenije

Služba za informacijsko podporo NUK je v sodelovanju z Repozitorijem UL razvila programsko orodje R2NUK za prenos obveznih izvodov doktorskih del iz Repozitorijev Univerz v Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici ter Univerze na Primorskem. S tem so olajšali delo knjižnicam omenjenih univerz, saj jim zdaj ni treba več posebej oddajati doktorskih del v okviru obveznega izvoda. Orodje omogoča tudi posodabljanje obstoječih zapisov v primeru sprememb v repozitorijih.

Sodelavci iz Nacionalnega bibliografskega centra so pomagali pri manjkajočih metapodatkih, v Oddelku za digitalne vsebine pa so dela objavili na portalu Digitalne knjižnice Slovenije v zbirki Doktorska dela repozitorijev univerz, ki je tako pridobila skoraj 4.000 doktorskih del. Zbirka se bo tudi neprestano povečevala, saj bodo doktorske naloge na portalu na voljo nemudoma po katalogizaciji.

Vabljeni k raziskovanju na dLib.si.

Vabljeni na knjižni sejem in pogovorno postajo Samozaložništvo v Sloveniji

V okviru Slovenskega knjižnega sejma pripravljamo pogovorno postajo Samozaložništvo v Sloveniji. Priložnostni založniki, samozaložniki in začetniki v založništvu se na poti od rokopisa do izdaje in zaslužka pogosto srečujejo s številnimi vprašanji. Pogovarjali se bomo o razmerju in odvisnosti med različnimi akterji, kot so avtorji, manjši založniki, tiskarji, distributerji in knjižnice. Predlagamo tudi postopke in razvoj za lažje delovanje samozaložnikov na Slovenskem. Pri pogovorni postaji bodo sodelovali Petra Škarja (Založba 5KA), Uroš Ahačič (Avrora AS, distribucija in založništvo) in Maja Tomšič (Aero Print d.o.o, Cangura), moderator bo Boris Rifl (NUK).

Pogovorna postaja bo na sporedu v petek, 24. novembra 2023, od 13.00 do 14.00, na prizorišču Slovenskega knjižnega sejma na Gospodarskem razstavišču.

Prijazno vabljeni!

Oxfordov Dictionary of American Family Names

Nukova zbirka referenčne literature je z letošnjim letom bogatejša za izjemno zanimivo delo. Gre za 2. izdajo leksikona založbe Oxford Dictionary of American Family Names, ki bolje kot kdaj koli prej odraža edinstveno raznolikost ameriškega prebivalstva. Pokriva tudi slovenske in kočevarske ter druge slovanske, evropske in neevropske priimke, ki so skupaj s priseljenci prišli v Združene države Amerike.

Gre za izjemno obsežno delo v petih knjigah velikega formata (5 zvezkov in 3856 strani), ki je za razliko od prve izdaje dvakrat obsežnejše. Obseg se je tako zelo povečal zaradi velikega števila na novo ugotovljenih izvirov priimkov iz prve izdaje, številnih dodanih pomenov in dodanih zgodovinskih podatkov. Obsežnejši pa je še zaradi razširjenih obstoječih in številnih novih uvodnih esejev.

Delo pa je izjemno tudi zaradi dejstva, da je založba Oxford prvič v zgodovini svojih izdaj zaupala urejanje leksikona nekomu, ki ni Britanec, Američan, Avstralec ali angleško govoreči Jud. Urednika Simona Lenarčiča, ki je opravil kar 75 % vsega uredniškega in ogromno avtorskega dela, je k sodelovanju povabil nosilec projekta, glavni urednik Patrick Hanks. Lenarčičevo uredniško delo je obsegalo predvsem identifikacijo (preverjanje) izvira vseh priimkov (tako več kot 10.000 novih kot vseh 70.000 iz prve izdaje), ureditev vseh novih razlag in dela razlag iz prve izdaje, ter ureditev nekaterih uvodnih esejev.

Uredniku Lenarčiču, ki je svoj avtorski izvod dela podaril NUK, se za dar najlepše zahvaljujemo. Leksikon je v NUK na voljo raziskovalcem, rodoslovcem in vsem, ki jih zanima izvor 80.000 najbolj pogostih ameriških priimkov.

Posebna ponudba knjižnic mreže EOD

Med 20. novembrom in 10. decembrom 12 evropskih knjižnic iz mreže EOD omogoča digitalizacijo knjig (*do 250 strani), ki so proste avtorskih pravic, po posebni ceni 10 EUR. Knjige, za katere velja ugodna cena, lahko poiščete v skupnem katalogu EOD iskalnika.

Naročite digitalno kopijo in povečajte javni dostop do kulturne dediščine!

https://books2ebooks.eu

Na dan odprtih vrat slovenske kulture spet vabimo v NUK

Ponovno se bliža Ta veseli dan kulture. Dan, ko tudi v Narodni in univerzitetni knjižnici odpremo vrata praznovanju slovenske kulture in ustvarjalnosti.

V soboto, 2. decembra 2023, boste med 9.00 in 14.00 lahko v NUK  vrnili gradivo brez plačila zamudnine, saj bo za gradivo, ki mu je potekel rok izposoje, veljala amnestija na zamudnino in opomine (ne velja za gradivo, ki je predano v postopek izterjave).

V nedeljo, 3. decembra 2023, pa vas prijazno vabimo na obisk NUK:

OGLED KNJIŽNICE

Med 10.00 in 16.00 si boste lahko brezplačno ogledali osrednji del Plečnikove palače z Veliko čitalnico. Pripravili bomo tudi dva vodena ogleda Narodne in univerzitetne knjižnice, ob 11.00 in 14.00. Popeljali vas bomo po tudi malce bolj skritih kotičkih Plečnikove palače. Predstavili bomo številne podrobnosti in ideje, ki jih je mojster arhitekt uresničil v svoji knjižnični palači. Zgodbe knjižnice, njenih zakladov in arhitekture ter dogodkov skoraj 250-letne zgodovine bodo skozi sprehod po hodnikih, med čitalniškimi mizami in knjižnimi policami NUK odlična priložnost za naše skupno praznovanje dneva odprtih vrat slovenske kulture.

PREDSTAVITEV GRADIVA IVANA TAVČARJA

Vlada RS je leto 2023 razglasila za Tavčarjevo leto. V Veliki čitalnici bomo v poklon visoškemu gospodu 3. decembra pripravili priložnostno predstavitev izbora obsežne zbirke tiskanih in prevodnih izdaj Ivana Tavčarja ter njegove rokopisne zapuščine in ostaline, ki jih hranimo v NUK. Na ogled bodo med drugim rokopisne ostaline Ivana Tavčarja, denimo fragment Visoške kronike, ter fotografije in dela, ki so izšla v tiskani obliki za časa njegovega življenja. V NUK pripravljamo tudi spletni učni pripomoček za interaktivno učenje o življenju in delu Ivana Tavčarja.

Pridružite se nam na ta veseli dan slovenske kulture.   

Nove pridobitve Rokopisne zbirke NUK

Rokopisna zbirka NUK je pridobila nekaj izjemno zanimivih novosti, s katerimi je obogatila gradivo Srečka Kosovela, Daneta Zajca in Antona Podbevška.

Kosovelova pisma Fanici Obid in Carlu Curciu

Rokopisna zbirka NUK je obogatila zbirko gradiva pesnika Srečka Kosovela (1904–1926) s pismi, ki jih je pošiljal Fanici Obid in Carlu Curciu. Kosovel se je z učiteljico, pesnico in svojo najboljšo prijateljico Fanico Obid dopisoval v obdobju ustvarjanja Integralov, njuna korespondenca velja za Kosovelovo najobsežnejšo in vsebinsko najbogatejšo; italijanskemu oficirju Carlu Curciu, ki je bil zgodovinar, navezan na njegovo sestro Karmelo, pa je pisal kot Srečko iz Ljubljane – zanimivo je, da sta si dopisovala v francoščini. Pisma so del zapuščine literarnega zgodovinarja, teoretika in kritika, profesorja Antona Ocvirka, sprejeli smo jih od njegovega sina g. Tadeja Ocvirka. Za dar se mu najlepše zahvaljujemo.

Gradivo Daneta Zajca

Prejeli smo del zapuščine pesnika, dramatika in pisatelja Daneta Zajca (1929–2005), ki vključuje izvirni rokopis avtorjeve drame Otroka reke z Zajčevimi popravki, tipkopis Kalevale in drugo drobno gradivo Otroka reke. Poleg tega so tu tudi različne fotografije, med katerimi je tudi ena zadnjih fotografij Daneta Zajca. Za dar Rokopisni zbirki NUK se zahvaljujemo ge. Veroniki Simoniti, gradivo je del zapuščine njene matere.

Gradivo Antona Podbevška

Pred kratkim smo odkupili še en del zapuščine pesnika in publicista Antona Podbevška (1898–1981), ki vsebuje dela njegovega zadnjega obdobja ustvarjanja. Gre za večje število originalnih rokopisov, prepisov in rokopisov njegovih pesmi, na nekaterih je Podbevšek delal še po drugi svetovni vojni. Gradivo vključuje tudi gradivo za monografijo o Rihardu Jakopiču s slikarjevimi rokopisi.

Testni dostopi do novih virov (Brill, Chicago Manual of Style Online)

Konzorcij COSEC je sodelovanju z Osrednjo humanistično knjižnico pridobil testni dostop do dveh referenčnih virov založbe Brill:

• Brill's Encyclopedia of China Online temelji na tiskanem referenčnem delu o Kitajski in ponuja zanesljive informacije o zgodovini, geografiji, družbi, gospodarstvu, politiki, znanosti in kulturi Kitajske. Poudarek je na sodobnem obdobju od sredine devetnajstega stoletja dalje.
• Brill's Encyclopedia of Buddhism Online je referenčni vir, ki omogoča vpogled v pluralnosti budističnih tradicij po vsej Aziji in bralcem ponuja uravnoteženo in podrobno obravnavo tega kompleksnega pojava v šestih tematsko urejenih zvezkih: literatura in jeziki (I, objavljeno 2015), biografije (II, objavljeno 2019), teorija (III, objavljeno 2022), zgodovina (IV, načrtovana objava 2023), življenje in praksa (V, načrtovana objava 2025), kazalo in preostale številke (VI, načrtovana objava 2026).

Testni dostop je omogočen do 30. novembra 2023 z lokacij UL, CTK, NIB in NUK; oddaljeni dostop je omogočen študentom in osebju UL, CTK, NIB in NUK ter članom NUK.

... in testni dostop do Chicago Manual of Style Online.

The Chicago Manual of Style je slogovni priročnik, ki ga od leta 1906 izdaja University of Chicago Press. V spletni obliki je zdaj na voljo 17. izdaja. Priporočnik, znan kot pravila in priporočila »čikaškega sloga«, vsebuje smernice za objavo publikacij, citiranje, navedbo literature ter oblikovanje in izdelavo kazal in je med najpogosteje uporabljenimi v Združenih državah Amerike, zlasti v akademskem in knjižnem založništvu. Uporabljajo ga predvsem uredniki in založniki. Pokriva različne teme: od priprave in objave rokopisa do slovnice, uporabe in dokumentacije, zato so ga poimenovali tudi »uredniška biblija«.

Testni dostop je omogočen od 1. novembra 2023 do 31. januarja 2024 z lokacij UL, CTK, NIB in NUK; oddaljeni dostop je omogočen študentom in osebju UL, CTK, NIB in NUK ter članom knjižnic UL, CTK, NIB in NUK.

Spomin sveta v Narodnem muzeju Slovenije

V torek, 24. oktobra 2023, ob 18. uri, bo v Narodnem muzeju Slovenije slavnostno odprtje razstave Spomin Slovenije, Slovenska nacionalna lista Unesco Spomin sveta.

Razstava predstavlja deset najimenitnejših pisnih in dokumentiranih pomnikov slovenske kulture in prostora. Gre za dragoceno dediščino, ki je bila leta 2022 uvrščena na slovensko Nacionalno listo UNESCO Spomin sveta, med njimi so tudi serija listin grofov Celjskih, Prešerniana, Herbarijska knjiga Janeza Krstnika Flysserja, Taboriščni tarok Borisa Kobeta in Piranski kodeks De summa totius orbius iz 16. stoletja. Iz NUK smo za razstavo izposodili »Zlate bukve« ribniške osnovne šole (Buch der Ehre für die Reifnitzer Schule, Ms 871), Prešernov rokopis pesmi Oserčenje [Pevcu, Ms 1428] in maketo Stiškega rokopisa (Ms 141). Gradivo bo na razstavi predstavljalo dva vpisa na Nacionalno listo Unesco Spomina sveta: Stiški rokopis in Prešerniana (pobudnik vpisa je bil tudi Narodni muzej Slovenije). Pri razstavi sodeluje več ustanov, med njimi tudi NUK.

Častna pokroviteljica razstave in slavnostna govornica na odprtju bo dr. Nataša Pirc Musar, predsednica Republike Slovenije. Goste bosta nagovorili tudi ddr. Mateja Kos Zabel, direktorica Narodnega muzeja Slovenije, in mag. Natalija Glažar, predsednica Nacionalnega odbora UNESCO Spomin sveta.

Razstavo Spomin Slovenije si boste zaradi občutljivosti gradiva lahko ogledali le do 3. decembra 2023, spremljal jo bo tudi bogat program predavanj o razstavljenem gradivu in knjigoveška delavnica. Dr. Ines Vodopivec, pomočnica ravnatelja NUK, bo 15. novembra ob 18. uri predstavila knjižnico Frančiškanskega samostana iz Novega mesta.

Več o razstavi

Seminar za neformalne založnike

Vabimo vas na seminar za neformalne založnike, ki bo v sredo, 25. oktobra 2023, med 9. in 13. uro, prek spletne aplikacije ZOOM.

Seminar je namenjen začetnikom v založniški dejavnosti oziroma vsem, ki občasno izdajajo fizične ali spletne publikacije. Prijave na brezplačni seminar sprejemamo do zapolnitve mest.

Podrobneje o seminarju si lahko preberete na spletni strani NUK. Za dodatna pojasnila smo na voljo na telefonski številki 01 586 13 07 ali na e-naslovu: pavla.meglic@nuk.uni-lj.si.

Vabljeni!

NUK bo partner v projektu NextGenHS

Od leta 2021 Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) razpisuje poleg običajnih tudi velike raziskovalne projekte. Gre za interdisciplinarne projekte, ki tipično zahtevajo prebojno idejo in vključujejo veliko raziskovalcev in organizacij.

Projekt NextGenHS - Analitska orodja nove generacije za dediščinsko znanost bo vodila prof. dr. Irena Kralj Cigić (Laboratorij za dediščinsko znanost, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo) in kot partnerja vključuje tudi Narodno in univerzitetno knjižnico (Oddelek za raziskave, dr. Jasna Malešič). Ostali partnerji so še Biotehniška fakulteta in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, Inštitut za varstvo kulturne dediščine, Zavod za gradbeništvo ter Kemijski inštitut. Glavni cilj projekta je razvoj novih analitskih metod in pristopov za razumevanje zgodovinskih biomaterialov z namenom boljše interpretacije, upravljanja in ohranjanja kulturne dediščine.

Informacije o projektu so tudi v seznamu tekočih raziskovalnih projektov v NUK.

ToF-SIMS spektrometer (Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru), ki omogoča visokoločljivostno analizo elementne sestave in molekularne strukture površin, tankih plasti in faznih mej različnih materialov.

Seminar o avtorskih pravicah sodobnih knjižnih del

V Mestnem muzeju v Ljubljani je 6. oktobra potekal seminar: Praktične izkušnje pri razreševanju avtorskih pravic sodobnih knjižnih del v organizaciji Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK). Na seminarju smo predstavili izkušnje NUK na področju reševanja avtorskih pravic sodobnih del, ki smo jih pridobili v okviru evropskega projekta EODOPEN. Predstavljena je bila tudi vsebina in rezultati projekta EODOPEN, v okviru katerega NUK vodi delovni sklop, katerega je cilj prilagajanje digitaliziranih del uporabnikom mobilnih naprav ter slepim in slabovidnim osebam.

Ob tej priložnosti smo povabili vrhunsko strokovnjakinjo s področja intelektualne lastnine, zlasti avtorskega prava, dr. Majo Bogataj Jančič, da nam predstavi nekatere osnove upravljanja avtorskih pravic na področju bibliotekarstva, in sicer v primerih digitalizacije sodobnih del in pri ravnanju z razprodanimi deli in deli sirote.

V sklopu mednarodnega projekta EODOPEN smo si zadali digitalizacijo 15.000 del iz 20. in 21. stoletja, kar v veliki meri predstavlja dela, ki so še avtorskopravno zaščitena. Pri omogočanju dostopa se moramo knjižnice ravnati v skladu z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah. Tako so bila za nas mnogo let aktualna dela javne domene, kjer knjižnice nismo bile omejene glede omogočanja dostopa preko spleta, saj so avtorske pravice že potekle. Večjo težavo predstavljajo dela, ki so še avtorskopravno varovana, saj je potrebno razreševanje avtorskih pravic in ob tem dogovarjanje z nosilci teh pravic – založbami, avtorji, dediči, oziroma so nam trenutno na voljo dve izjemi: osirotela dela in razprodana dela, ki ju zakon dopušča. Praktično delo na tem področju je predstavila Andreja Hari, sodelavka projekta EODOPEN, prav tako je predstavila že uveljavljeno izjemo razprodanih del, ki poteka v partnerski Nacionalni knjižnici Estonije, saj se partnerji srečanja na žalost niso mogli udeležiti.

V okviru projekta EODOPEN je poleg posebnega sklopa, ki se posveča modelom razreševanja avtorskih pravic, tudi sklop, ki ga vodi Nacionalna knjižnica Madžarske in ki je namenjen razvoju orodja za organizacijsko spremljanje statusa knjižnih del. Vodja tega sklopa, dr. Szabolcs Dancs je na srečanju posebej predstavil to orodje, ki ga imenuje RCDT (Right Clearance Documentation Tool).

EODOPEN ali eBooks-On-Demand-Network Opening Publications for European Netizens (E-knjige po naročilu – odpiranje dostopa do gradiva za evropske uporabnike spleta) je štiriletni projekt, ki ga sofinancira Evropska komisija v okviru programa Ustvarjalna Evropa, in katerega cilj je neposredno sodelovanje z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi skupnostmi pri izbiri gradiva 20. in 21. stoletja za digitalizacijo. Države partnerice projekta so Avstrija, Češka, Estonija, Litva, Madžarska, Nemčija, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Švedska. Skupna vrednost projekta je približno 4 milijone evrov.

Deveto srečanje projekta EODOPEN

Jesensko srečanje projekta EODOPEN (E-knjige po naročilu – odpiranje dostopa do gradiva za evropske uporabnike spleta) je potekalo v Budimpešti med 21. in 22. septembrom 2023. Gostila ga je Nacionalna knjižnica Madžarske (National Széchényi Library). Srečanja se je udeležilo približno 50 predstavnikov iz skupno enajstih držav. Iz Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) se je srečanja udeležila Andreja Hari.

Podrobnejše poročilo s srečanja je objavljeno na portalu Knjižničarske novice.

Predstavitev Cobenzlovega dnevnika

Narodna in univerzitetna knjižnica je pred kratkim pridobila rokopisni dnevnik grofa Janeza Filipa Cobenzla (1741–1810), ki je nastal med politično-diplomatsko misijo, pri kateri je avtor leta 1777 spremljal cesarja Jožefa II. v Pariz in Versailles. Marija Antoaneta, Jožefova sestra, s francoskim kraljem Ludvikom XVI., po sedmih letih od poroke še ni imela potomstva, kar je ogrožalo politično zavezništvo Habsburžanov s francoskimi Burboni, s tem pa tudi evropsko ravnovesje sil v desetletju pred francosko revolucijo.

Predstavitev bo v četrtek, 5. oktobra 2023, ob 12. uri, v čitalnici Rokopisne zbirke NUK. Cobenzlov dnevnik bodo predstavili jezikoslovec, zgodovinar in nekdanji veleposlanik RS v Parizu, dr. Janez Šumrada, zgodovinar dr. Miha Preinfalk, ravnatelj NUK Viljem Leban in vodja Oddelka knjižničnih zbirk Matjaž Lulik.

Več o dnevniku je napisal dr. Janez Šumrada.

Prijazno vabljeni.

Predstavljamo knjigoveštvo in delo knjigoveza

V soboto, 23. septembra 2023, se v Beltincih začenjajo že 33. Dnevi evropske kulturne dediščine (DEKD) in 11. Teden kulturne dediščine (TKD). V letošnji izvedbi se bo na temo Redka in dragocena znanja, spretnosti in poklici v 150 krajih po Sloveniji zvrstilo več kot 450 dogodkov.

Letošnja osrednja tema v evropskem prostoru je nesnovna kulturna dediščina. V ospredje postavlja ljudi, znanja, prenos vrednot in tradicij, pomembnih za ohranjanje preteklosti. V Sloveniji s fokusom na redkih in dragocenih znanjih poudarjamo težavo izginjanja določenih poklicev in opozarjamo na izziv prenašanja teh veščin na mlajše generacije.

V NUK tudi letos sodelujemo v pripravi programa. V Oddelku za zaščito in restavriranje so pripravili predstavitvi knjigoveštva in dela knjigoveza, njegovih izdelkov, naprav in orodja, ki ga uporablja. Obiskovalci boste imeli tudi priložnost, da si sami izdelate preprosto vezano knjigo.

Predstavitvi bosta potekali v ponedeljek, 2. oktobra, in v torek, 3. oktobra, med 9.00 in 16.00, v prostorih NUK na Leskoškovi cesti 12. Prijave sprejemamo po elektronski pošti andreja.kozjek@nuk.uni-lj.si.

Andreja Kozjek, vodja Oddelka za zaščito in restavriranje NUK

Danes v Frankfurtu odpiramo razstavo o Prešernu

Letos je Slovenija častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma. Obenem pa mineva tudi 175 let od prve objave Zdravljice, posebno pomembne pesmi izpod peresa velikana slovenske literature, Franceta Prešerna. Njeni verzi so preživeli vse vojne in prevrate – postali so celo himna slovenske države; kot taki nudijo najboljši vpogled v iskanje izraza popolnosti jezika in kulturnega duha, ki ga vodi želja po mirnem sobivanju ljudi.

Ob tej priložnosti v sodelovanju s Slovenskim kulturnim centrom (SKICA) Berlin in Nemškim muzejem romantike v Frankfurtu odpiramo razstavo France Prešeren in slovenska romantika. Prikazuje izbor prvih in pomembnejših rokopisov ter izdaj Franceta Prešerna in Luize Pesjak, ki jih hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, zgodovinski kontekst Prešernovega ustvarjanja in pomembno dediščino, ki jo je pesnik dal slovenski in evropski kulturi.

Avtorja razstave sta ddr. Igor Grdina (ZRC SAZU) in dr. Urška Perenič (Filozofska fakulteta UL), koordinirala sta jo dr. Ines Vodopivec (NUK) in dr. Raphael Stübe (DRM), oblikoval jo je Maj Blatnik (NUK). Zvočne posnetke Prešernovih pesmi v nemškem jeziku je prispeval Program Ars Radia Slovenija.

Odprtje razstave bo danes ob 18. uri. Na odprtju bodo obiskovalce nagovorili direktorica Nemškega muzeja romantike dr. Anne Bohnenkamp, ravnatelj NUK Viljem Leban, generalna direktorica Direktorata za ustvarjalnost na Ministrstvu za kulturo RS Barbara Koželj Podlogar in vodja Slovenskega kulturnega centra (SKICA) Berlin Saša Šavel Burkart. O razstavi bo spregovorila avtorica dr. Urška Perenič. Razstava bo na ogled do 25. novembra 2023 v Nemškem muzeju romantike v Frankfurtu.

Vljudno vabljeni na ogled.

Izmenjava strokovnjakov na podlagi Partnerstva za spremembe

Od 12. do 18. septembra 2023 v NUK gostimo g. Rudija Merljaka, vodjo Sektorja za zamejce pri Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, in sicer v okviru izmenjave strokovnjakov na podlagi Partnerstva za spremembe, projekta Ministrstva za javno upravo in AmCham – Ameriške gospodarske zbornice. Namen strokovnih izmenjav je, da se zaposlenim omogoči, da se udeležijo usposabljanj po meri in se neposredno na terenu seznanijo z delovnimi procesi, uporabnimi rešitvami in načini razmišljanja, tako v javni upravi kot v gospodarstvu. V času izmenjave bo g. Rudi Merljak sodeloval s Heleno Janežič, skrbnico Zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu.

Na sliki: Helena Janežič, skrbnica Zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu, Rudi Merljak, vodja Sektorja za zamejce pri Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in dr. Ines Vodopivec, pomočnica ravnatelja NUK za vodenje strokovnega dela.

Praktična uporaba umetne inteligence v knjižnicah (spletni seminar)

Vabimo vas na spletni seminar o Praktični uporabi umetne inteligence v knjižnicah. Seminar je namenjen vsem knjižničarjem, informacijskim strokovnjakom, raziskovalcem in vsem tistim, ki jih zanima, kaj je umetna inteligenca, kako pomembna je kvaliteta podatkov in metapodatkov, ki jih hranimo v knjižnicah, kako strojno učenje vpliva na zaznavo vzorcev ter kako lahko umetna inteligenca izboljša delovanje knjižnic in koristi uporabnikom.

Kdaj? 20. oktober 2023, od 9.00 do 12.00 
Kje? Spletna platforma ZOOM (povezavo bomo poslali registriranim udeležencem)

Udeležba je brezplačna. Prijave sprejemamo na spletni strani: https://arnes-si.zoom.us/meeting/register/tJwtf--rrjktGtYWc7HqNcfrPy4ShkU4cF2B

Več informacij in program boste našli na https://www.nuk.uni-lj.si/aktualno/AI-v-knjiznicah. 

Testni dostop do PsycTests

Pridobili smo testni dostop do zbirke PsycTests, ki bo trajal do 05. 10. 2023.

PsycTests je elektronska zbirka podatkov, ki vsebuje informacije o psiholoških testih in merilih, ki so lahko podlaga za raziskave in poučevanje. Zbirka vsebuje tako povzetke kot tudi celotna besedilo. Baza podatkov služi tudi kot repozitorij psiholoških testov in meril ter je vir strukturiranih informacij o testih, ki so pomembni za psihologe in strokovnjake iz sorodnih področij (npr. psihiatrija, menedžment, poslovanje, izobraževanje, družbene vede, nevroznanost, pravo, medicina in socialno delo).

Dostop je omogočen z lokacij Univerze v Mariboru, Univerze na Primorskem, Univerze v Ljubljani, CTK in NUK. Oddaljeni dostop za študente, diplomante in osebje UM, UP, UL, NUK in CTK.

Vstopna točka

Vabljeni k preizkusu.

Seminar o razreševanju avtorskih pravic sodobnih knjižnih del

V sklopu mednarodnega projekta EODOPEN, vas vljudno vabimo na seminar Praktične izkušnje pri razreševanju avtorskih pravic sodobnih knjižnih del, ki bo potekal 6. oktobra 2023, v Mestnem muzeju Ljubljana. Seminar bo večinoma potekal v slovenskem jeziku, deloma tudi v angleškem in bo obravnaval slovensko zakonodajo, kot tudi praktične primere s projekta in predstavitev orodja za spremljanje statusa knjižnih del, ki je bil razvit v sklopu projekta. Več informacij https://www.nuk.uni-lj.si/storitve/eodopen/razresevanje-avtorskih.

Vabljeni

Obisk namestnika generalne direktorice UNESCO v NUK

V sredo, 30. avgusta 2023, se je v okviru uradnega obiska v Sloveniji v Narodni in univerzitetni knjižnici ustavil dr. Tawfik Jelassi, namestnik generalne direktorice UNESCO za področje komunikacij in informacij. Poleg Plečnikove knjižnice, ki je skupaj z izborom arhitektovih del vpisana na seznam svetovne dediščine UNESCO, si je ogledal tudi izjemni Supraseljski kodeks iz 10. stoletja, edini slovenski vpis na UNESCO seznam Spomin sveta, ki združuje najpomembnejše zaklade svetovne pisne in dokumentarne dediščine.

Josipina Turnograjska v romanu in slikanici

Vabimo vas na predstavitev Josipina Turnograjska v romanu in slikanici - v torek, 5. 9. 2023, ob 12.00, v čitalnici Rokopisne zbirke NUK.

Ob 190–letnici rojstva je Kulturno društvo Josipine Turnograjske izdalo slikanico Skrivnostna lepotica z gradu Turn, ki vsebuje zanimivo slikovno gradivo iz Rokopisne zbirke NUK. Pri njenem nastanku sta moči združili ustvarjalki iz Josipininih krajev, ilustratorka Tereza Lombar, dijakinja četrtega letnika gimnazije, in dddr. Mira Delavec Touhami, ki se že več kot dvajset let ukvarja z življenjem in delom prve slovenske pesnice, pisateljice in skladateljice. Poleg avtorice in ilustratorke bo na dogodku sodelovala še mag. Barbara Hanuš, avtorica recenzije slikanice, ki je prevedena tudi v nemščino in angleščino.

Pri Celjski Mohorjevi družbi pa je skoraj istočasno izšel težko pričakovani roman Dehteče spominčice ljubezni: pisemski portret Josipine Urbančič in Lovra Tomana avtorice dddr. Mire Delavec Touhami. V njem so predstavljena izbrana pisma iz bogate korespondence, ki jo hrani NUK. Roman, ki prinaša zanimivo branje iz časa sredine 19. stoletja in temelji na zgodovinskih dejstvih, bosta predstavili avtorica romana in urednica pri Celjski Mohorjevi družbi Meta Lenart Perger.

Lepo vabljeni!

In memoriam: JOŽE KOKOLE (8. 7. 1937–8. 8. 2023)

Le mesec dni po tem, ko je naš nekdanji sodelavec mag. Jože Kokole v krogu prijateljev, živahen in dobre volje, praznoval 86. rojstni dan, nas je užalostila novica, da se je Jože za vedno poslovil. Sodil je v krog tistih, ki so že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja v slovenskem knjižničarstvu postavljali temelje za avtomatizacijo poslovanja knjižnic in knjižničnega informacijskega sistema, njegovo ime je bilo tesno povezano tudi z vzpostavljanjem in delovanjem nekdanjih informacijsko-dokumentacijskih (INDOK) centrov ter gradnjo jugoslovanskega sistema znanstveno-tehničnih informacij. Bil je (takrat še zaposlen v Centralni tehniški knjižnici Univerze v Ljubljani) prvi predsednik Komisije za avtomatizacijo in mehanizacijo v knjižnicah, ki je bila pri Društvu bibliotekarjev Slovenije ustanovljena že leta 1972, in slovenski predstavnik v Komisiji Zveze društev bibliotekarjev Jugoslavije za mehanizacijo in avtomatizacijo. V zborniku Prvega jugoslovanskega seminarja o uporabi računalnikov v knjižnicah, ki je potekal februarja 1973 v Mariboru, in kjer so že bili predstavljeni rezultati prvih poskusov uvajanja računalniške podpore v knjižnicah, je Jože Kokole opozoril, da je čas za razmislek o celovitem uvajanju računalnikov na vsa področja knjižničnega poslovanja, tj. od nabave knjižničnih gradiv, njihove inventarizacije in celotne strokovne obdelave, izposoje gradiv in kontrole uporabnikov, pa do diseminacije informacij in avtomatske obdelave podatkov v računovodskih, knjigovodskih in administrativnih delih. Velik del njegove teoretične in raziskovalne dejavnosti se je nanašal na avtomatizacijo oziroma računalniško obdelavo knjižničnih katalogov in bibliografij, v svojih strokovnih prispevkih in s številnimi referati ter predavanji pa je slovenske knjižničarje seznanjal z dosežki in razvojem na področju uvajanja računalnikov v delo knjižnic po svetu. Neizbrisen pečat je pustil tudi na področju bibliotekarske terminologije.

Jože Kokole se je rodil 8. 7. 1937 v Ljubljani. Leta 1961 je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz angleškega in nemškega jezika s književnostjo. Magistrski študij je zaključil 18. 2. 1974 na Naravoslovno matematični fakulteti Univerze v Zagrebu z zaključnim delom »Problemi bibliografske kontrole doktorskih disertacij glede na bibliografijo doktorskih disertacij Univerze v Ljubljani« in pridobil naslov magister bibliotekarstva, dokumentacije in informacijskih znanosti. Strokovno se je izpopolnjeval v Veliki Britaniji, kjer je leta 1968 opravil specializacijo v informatiki, in Združenih državah Amerike (Kongresna knjižnica, Washington). Strokovni izpit za bibliotekarja je opravil 13. 6. 1966, naziv Višji raziskovalni sodelavec mu je podelil Svet Zavoda za varstvo pri delu 24. 6. 1974, strokovno kvalifikacijo Višji bibliotekar specialist mu je priznala Komisija za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke 8. 10. 1975, strokovno kvalifikacijo Bibliotekarski svetovalec pa 4. 11. 1982. Za delo »Bibliografska kontrola disertacij v Jugoslaviji« je leta 1977 prejel nagrado Kalanovega sklada, in sicer kot njegov prvi nagrajenec. Leta 1988 je prejel Čopovo diplomo, ki predstavlja najvišje priznanje za izjemne uspehe na področju knjižničarstva, ki so širšega družbenega pomena in prispevajo k napredku knjižničarske stroke. Ob 70-letnici delovanja Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani je leta 2019 prejel spominsko priznanje Častni član CTK.

Od leta 1964 do 1974 je bil zaposlen v Centralni tehniški knjižnici Univerze v Ljubljani. V Narodni in univerzitetni knjižnici se je zaposlil 6. 12. 1976 kot vodja Centralnega kataloga slovenskih knjižnic, od 30. 6. 1998 do upokojitve (24. 7. 2000) pa je opravljal dela in naloge raziskovalca za področje normativne kontrole v Enoti za razvoj knjižničarstva. V študijskem letu 1989–90 je bil višji predavatelj informatike na Oddelku za bibliotekarstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Tudi po upokojitvi je ostal povezan s knjižničarsko stroko. Sodeloval je kot izpraševalec pri bibliotekarskih izpitih, več let tudi kot predsednik izpitne komisije. Z Bibliotekarsko terminološko komisije je sodeloval celo desetletje in pomembno prispeval k pripravi Bibliotekarskega terminološkega slovarja. Rad se je udeleževal tudi srečanj skupine t. i. predračunalniških knjižničarjev, ki so bila priložnost za obujanje spominov na čase brez računalnikov in interneta.

V knjižničarskih krogih je sodil v skupino najbolj ustvarjalnih in tudi citiranih avtorjev, njegova osebna bibliografija obsega več kot 150 enot. Kot predavatelj, avtor prispevkov in urednik zbornika je sodeloval na številnih strokovnih srečanjih v Sloveniji, zaželen in spoštovan gost je bil tudi zunaj njenih meja. Njegove objave se nanašajo na področje bibliografij in bibliografske kontrole, računalniškega oblikovanja knjižničnih katalogov in drugih baz podatkov, INDOK centrov, avtomatizacije knjižnic, znanstveno-tehničnega informiranja, standardizacije bibliografskih opisov, koordinirane nabave tuje literature, referalne dejavnosti, dokumentalistike, online javno dostopnih katalogov, retrospektivne konverzije katalogov in bibliotekarske terminologije. Jože Kokole pa ni le eden od najbolj znanih slovenskih bibliotekarjev, dokumentalistov in informatikov, bil je tudi odličen prevajalec ter telovadec in mednarodni gimnastični sodnik in avtor prispevkov s področja gimnastike.

Spominjali se ga bomo ne le kot izjemnega strokovnjaka ampak tudi kot odličnega sodelavca, na katerega si se lahko vedno obrnil za nasvet, ko ti je zmanjkalo idej, znanj, podatkov ali strokovne literature. Jože je bil »živa enciklopedija«, da ne govorimo o njegovi dokumentaciji, skrbno urejeni v številnih registratorjih, pod katerimi so se upogibale police v njegovi pisarni. Včasih je potožil, da mu celo doma, v hiši, zmanjkuje prostora za številne knjige in dokumente, ki so se mu »nabrali«. In bil je dober kolega, prijatelj, iskriv sogovornik v razreševanju strokovnih vprašanj ter hudomušen udeleženec družabnih srečanj. Obilico smeha pa je v Enoti za razvoj knjižničarstva prinašal njegov legendarni srednji predal pisalne mize – v njem je hranil »pičo«, kot je sam poimenoval vrečke z različnimi oreški in semeni, ki jih je zobal za malico.

Sodelavci Narodne in univerzitetne knjižnice svojcem izrekamo iskreno sožalje ob izgubi.

Javni razpis za Trubarjevo priznanje 2023

Med mnogimi nalogami, ki jih opravlja Narodna in univerzitetna knjižnica, je v prvi vrsti skrb za gradivo, ki tvori slovensko pisno kulturno dediščino in je konstitutivni del identitete slovenskega naroda. S tem zagotavljamo dostopnost gradiva za študij in raziskovanje, ki spodbujata znanstveno, kulturno in umetniško produkcijo jutrišnjega dne.

Nadvse veseli smo, ker pri ohranjanju pisne kulturne dediščine slovenskega naroda nismo sami. Hvaležni smo vsem posameznikom in organizacijam, ki nam pomagajo pri zbiranju, ohranjanju in promociji gradiva. Zato že od leta 2008 podeljujemo Trubarjeva priznanja za pomembne prispevke k ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine. Podeljujemo ga posameznikom ali pravnim osebam, ki so pomembno prispevali oziroma imajo pomembne zasluge za varovanje in ohranjanje nacionalne pisne kulturne dediščine.

Objavili smo javni razpis za podelitev Trubarjevih priznanj v letu 2023

Priznanja podeljuje posebna komisija, ki bo pobude zbirala do 15. septembra 2023.

Prijazno vabimo k oddaji predlogov.

Najpomembnejša odločitev za gradnjo NUK 2 doslej

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije je včeraj objavilo informacijo o načrtih glede gradnje NUK 2 ter predvidenih proračunskih sredstvih v naslednjih letih. Za dolgo pričakovani projekt, ki že ima izdano pravnomočno gradbeno dovoljenje, se trenutno pripravlja potrebna projektna dokumentacija za izvedbo (PZI). V začetku leta 2024 je predviden zaključek pripravljalnih del, v jeseni pa ureditev gradbene jame in začetek gradbenih del. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije je za leto 2024 v proračunu predvidelo 3 milijone evrov, načrtuje pa še skupno 94 milijonov evrov, od tega 11 milijonov v letu 2025, v letih 2026 in 2027 pa 37 oziroma 46 milijonov evrov. Odločitev o zagotovitvi finančnih sredstev za gradnjo NUK 2 v državnem proračun je za projekt najpomembnejša in najzahtevnejša odločitev doslej. Vlada RS s tem uresničuje zavezo, ki je bila dana novembra lani ob obisku predsednika vlade dr. Roberta Goloba in ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igorja Papiča v Narodni in univerzitetni knjižnici.

V Narodni in univerzitetni knjižnici načrte Ministrstva toplo pozdravljamo, saj gre za razvojno naložbo v znanje in ljudi, načrtovano z mislijo na prihodnost učeče se družbe. Nova stavba NUK 2 bo namenjena javnosti in prinaša sodobno knjižnico s prostim pristopom do 300.000 knjig in 1.400 študijskimi mesti za individualni in skupinski študij, nočno čitalnico in opremljenimi prostori, namenjenimi različnim uporabniškim skupinam.

Predstavniki projekta EODOPEN na konferenci LIBER

Med 5. in 7. julijem 2023 je v Budimpešti (Madžarska) potekala letna konferenca LIBER, ki se je je udeležilo okvirno 400 udeležencev, med drugim tudi pet predstavnikov projekta EODOPEN iz treh partnerskih držav: Estonije, Madžarske in Slovenije. Poleg udeležbe na predavanjih smo vse tri dni konference sodelovali s projektnim plakatom, s katerim smo želeli na čim bolj jasen in kratek način predstaviti obširne tematike, s katerimi se ukvarjamo v okviru projekta.

Z veseljem sporočamo, da so udeleženci konference izmed skupno dvanajstih razstavljenih plakatov našega izbrali za najboljšega.

Na sliki so od leve proti desni: vodji plakata Elena Sipria-Mironov in Liisi Lembinen (Univerza v Tartu, Estonija), Szabolcs Dancs (Nacionalna Széchényi knjižnica, Madžarska), Andreja Hari (Narodna in univerzitetna knjižnica, Slovenija) in Rita Radó (Nacionalna Széchényi knjižnica, Madžarska). Vir slike: Univerza v Tartu (Estonija)

Vir slike: Univerza v Tartu (Estonija)

EODOPEN ali eBooks-On-Demand-Network Opening Publications for European Netizens (E-knjige po naročilu – odpiranje dostopa do gradiva za evropske uporabnike spleta) je štiriletni projekt, ki ga sofinancira Evropska komisija v okviru programa Ustvarjalna Evropa, in katerega cilj je neposredno sodelovanje z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi skupnostmi pri izbiri gradiva 20. in 21. stoletja za digitalizacijo. Države partnerice projekta so Avstrija, Češka, Estonija, Litva, Madžarska, Nemčija, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Švedska. Skupna vrednost projekta je približno 4 milijone evrov.

Že tradicionalno srečanje Dobrodošli doma v NUK

V četrtek, 29. junija, smo že tradicionalno v NUK povabili slovenske rojake, ki živijo v zamejstvu in po svetu in se tako pridružili sklopu prireditev, ki potekajo pod skupnim naslovom Dobrodošli doma. Tokrat smo na ogled postavili razstavo Lučke Oblak Čop, fotografinje iz Buenos Airesa, ki je specializirana za portretno fotografijo, ter razstavo knjižnih del, ki so jih v deželi pod južnim križem spisali predstavniki slovenskega naroda. Razstavi Utrinki življenja in Ustvarjalni utrinki sta na ogled v prostorih kavarne NUK in Plečnikovem hodniku do 17. julija 2023. Odprtju razstav sta sledila še dva glasbena dogodka odličnih glasbenic iz Venezuele, Združenih držav Amerike, Argentine in Slovenije, ki sta navdušila številne obiskovalce iz vseh koncev sveta, seveda tudi iz Slovenije.

Digitalizacija in objava del Dolfeta Vogelnika

V okviru projekta EODOPEN smo digitalizirali in prosto objavili štirinajst publikacij Dolfeta Vogelnika (1909–1987), slovenskega pravnika, statistika in pedagoga. Med digitaliziranimi deli prevladujejo področja statistike, demografije in selitvenih tokov v Sloveniji. Dedinji se iskreno zahvaljujemo za podano soglasje.

Digitalizirana dela si lahko ogledate na portalu Digitalne knjižnice Slovenije..

Sodelujte tudi vi! Pomagajte pri izboru gradiva za digitalizacijo.

EODOPEN ali eBooks-On-Demand-Network Opening Publications for European Netizens (E-knjige po naročilu – odpiranje dostopa do gradiva za evropske uporabnike spleta) je štiriletni projekt, ki ga sofinancira Evropska komisija v okviru programa Ustvarjalna Evropa, in katerega cilj je neposredno sodelovanje z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi skupnostmi pri izbiri gradiva 20. in 21. stoletja za digitalizacijo. Države partnerice projekta so Avstrija, Češka, Estonija, Litva, Madžarska, Nemčija, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Švedska. Skupna vrednost projekta je približno 4 milijone evrov.

Poletje 2023: odpiralni čas za uporabnike in turistični ogledi Plečnikove knjižnice NUK

Kot vsako leto bo NUK tudi del letošnjega poletja uporabnikom na voljo po spremenjenem odpiralnem času. Med 3. julijem in 14. avgustom bo za člane in uporabnike NUK odprt vsak delovni dan, tudi v soboto, od 9. do 14. ure, ob sredah pa med 9. in 17. uro. Velika čitalnica bo v tem obdobju na voljo za turistične oglede.

V tem času si lahko prostore Plečnikove palače (stopnišče, avla, Velika čitalnica, razstavna dvorana) ogledate v okviru turističnih ogledov. Ti bodo potekali vsak dan med 10. in 18. uro. Vstopnina za turistični ogled je 5 € na osebo, otroci do 15. leta starosti imajo vstop brezplačen. Ob nedeljah in praznikih turističnih ogledov knjižnice ni. Lepo vabljeni, da tudi poletne mesece preživite v naši družbi.

Predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič na obisku v NUK

Predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Marko Lotrič, sekretarka Državnega sveta mag. Monika Kirbiš Rojs in državni svetnik Jožef Školč so se mudili na delovnem obisku v Narodni in univerzitetni knjižnici. Z ravnateljem NUK Viljemom Lebanom, pomočnico ravnatelja za vodenje strokovnega dela dr. Ines Vodopivec in tajnikom NUK Katarino Kač sta se pogovarjala o pomenu inštitucije, prostorski stiski in drugih izzivih, s katerimi se sooča nacionalna knjižnica Republike Slovenije.

Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič je ob tej priložnosti izpostavil: »Tako kot doma vsak zase hranimo pomembne dokumente, nekateri v predalu, bolj vestni v registru ali v sefu, tako mora tudi država poskrbeti za primerno hrambo dokumentov, ki pričajo o naši zgodovini, in s tem prihodnjim rodovom omogočiti vpogled v današnje in pretekle odločitve, življenje in hotenja, da se bodo lahko pri pomembnih odločitvah uprli nanje. Hkrati je varna hramba bogastva kulturne dediščine, zapisanega znanja, izkušenj in domišljijskih del pomembna za ohranjanje narodne identitete.

Ne glede na digitalizacijo zapisov, ki je sicer dobrodošla, moramo poskrbeti, da so primerno in varno shranjeni tako analogni kot digitalni zapisi, to pa terja svoj prostor in ustrezne pogoje. Zato menim, da je gradnja NUK2 nujna, da se zagotovijo tako kapacitete za varno hrambo kot tudi sodobno opremljeni prostori za študij in raziskovanje, prostor, ki bo ustrezal standardom sodobnega stičišča znanja, ustvarjalnosti, inovativnosti, domišljije, dialoga in povezovanja Nacionalna knjižnica si zasluži vso pozornost tudi zato, ker je ključni izvajalec podpore vsem ostalim knjižnicam pri izvajanju javne službe. Posredno se z NUK2 torej rešuje prostorska stiska za hrambo gradiva, neposredno pa se zagotavlja zadostne prostore za uporabnike.«

Ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice Viljem Leban: »Razvoj Narodne in univerzitetne knjižnice, naše osrednje knjižnice, je skupna skrb, ki v marsičem kroji tudi zgodbo širšega napredka naroda. Ta razvoj je v zadnjih desetletjih povezan tudi z vedno večjo potrebo po novih in posodobljenih prostorih, ki bodo z ustreznimi rešitvami zagotovili nujno podporo našim izjemnim študentom in raziskovalcem, hkrati pa pomembno razbremenili Plečnikovo dediščino na obstoječi lokaciji.

Nova stavba Narodne in univerzitetne knjižnice bo poskrbela za pomemben del tega, kar potrebujemo: sodobno knjižnico s prostim pristopom do 300.000 knjig in 1.400 študijskimi mesti za individualni in skupinski študij, z nočno čitalnico in brezhibno opremljenimi prostori, namenjenimi različnim uporabniškim skupinam in raznovrstnimi prostori za organizacijo strokovnih srečanj. NUK 2 je načrtovan z mislijo na prihodnost učeče se družbe. Nova stavba NUK bo namenjena javnosti, izmenjavi znanj, veščin in izkušenj. Kot skupnostni prostor mesta in temeljna stavba Univerze v Ljubljani bo knjižnica preplet spoznanj preteklosti in idej, ki šele prihajajo. NUK 2 je državna razvojna naložba v znanje in ljudi, z jasnim pogledom v svetlo prihodnost napredka.«

Poenostavljeno naročanje gradiva v čitalnice NUK 

V ponedeljek, 19. junija, bomo v NUK poenostavili način naročanja gradiva preko računalniškega kataloga COBISS+. Gradivo za izposojo na dom boste naročali tako kot doslej, gradivo za čitalnice pa boste naročali na podoben način, s klikom na gumb »rezerviraj«. Pri naročilu boste izbrali prevzemno mesto oziroma čitalnico, kjer boste želeli uporabljati oziroma si izposoditi gradivo. Ko bo gradivo pripravljeno, boste prejeli obvestilo po elektronski pošti. Tako bo mogoče naročiti tudi večino revij in časnikov ter gradivo za dostavo na dom po pošti (kot doslej krijete stroške pošiljanja). Če pri podatkih o gradivu v COBISS+ ni gumba »rezerviraj«, potem gradivo naročite v NUK z ročno izpolnjeno (rumeno) zadolžnico (tako kot doslej).

Že vnaprej vas prosimo za razumevanje ob morebitnih napakah v uvajalnem obdobju.

Načrti Plečnikove NUK in mojstrove beležke odslej dostopne na dLib.si

Plod sodelovanja Muzeja in galerij mesta Ljubljane, Plečnikove hiše ter Narodne in univerzitetne knjižnice v lanskem Plečnikovem letu je odslej na voljo tudi široki javnosti. V Digitalni knjižnici Slovenije smo zdaj namreč objavili dve digitalizirani zbirki Plečnikovih del: gradivo o gradnji Plečnikove NUK ter 42 mojstrovih beležk in skicirk.

Obe instituciji sta v Plečnikovem letu 2022 sodelovali pri dveh večjih projektih: pri pripravi obsežnejše razstave o Plečnikovem načrtovanju knjižnice in edinstvene Plečnikove beležke.

Pri pripravi razstave Plečnikova knjižnica: ustvarjena za vse čase, smo celostno pregledali in obdelali arhivsko gradivo, ki je spremljalo načrtovanje in gradnjo knjižnice. Žiga Cerkvenik, vodja projekta priprave razstave, je ob tem izpostavil: »Poleg obsežnega gradiva, ki ga o gradnji NUK hranimo v knjižnici, smo si za razstavo iz Plečnikove zbirke MGML izposodili tudi nekaj ključnih Plečnikovih načrtov. Zaradi krhkosti materialov, ki so pretežno papirnati, smo gradivo digitalizirali, ti digitalni posnetki pa so zdaj na voljo širši javnosti. Tako ima ta vpogled v gradnjo knjižnice, ki velja za eno največjih mojstrovin arhitekta Jožeta Plečnika in enega najpomembnejših dosežkov arhitekture minulega stoletja na slovenskih tleh.«

Plečnik je svojo vizijo knjižnične stavbe kot svetišča, posvečenega znanju, objavil že leta 1930. Svoje načrte je moral večkrat spremeniti in jih prilagoditi finančnim zmožnostim. 5. oktobra 1936 se je s prvo lopato bana Natlačna gradnja po mnogih preprekah končno začela. Gradnjo je vodil stavbenik Matko Curk, stavba je bila pod streho konec leta 1937, dela v notranjosti pa so bila končana marca 1941, ni bilo pa notranje opreme.Druga svetovna vojna je aprila 1941 zajela slovenske kraje in ogrozila tudi skoraj končani projekt Univerzitetne knjižnice. Vodstvu univerze je nazadnje uspelo doseči, da poslopje ni bilo zaseženo, četudi so v delu stavbe že bivali vojaki. Knjižnica je tako od jeseni leta 1941 zasilno delovala na novi lokaciji. Plečnik je stavbo zasnoval kot celostno umetnino, saj je premišljeno oblikoval vse, od kljuke na vratih, lestencev, miz, stolov in druge opreme. Glavna misel, ki nas vodi od vhoda, preko monumentalnega stopnišča do svetle velike čitalnice je simbolično vzpenjanje k znanju.

Gradivo o Plečnikovi NUK je na dLib dostopno v zbirki Plečnikova knjižnica.

Mojster Plečnik je vseskozi poudarjal pomen skiciranja, tako beleženja hipnih idej, kot skiciranja končnih rešitev in detajlov. Arhitektov izjemni talent smo v NUK in MGML v letu 2022 strnili v prodajno Plečnikovo beležko, v kateri so zbrali najlepše in najzanimivejše Plečnikove risbe iz skicirk, ki jih hranijo v zbirki Plečnikove hiše. Ob tem smo digitalizirali kar 42 Plečnikovih beležk in skicirk, ki so jih iz Plečnikove zbirke zbrali skupaj s kustosinjo Ano Porok. Porokova je o sodelovalnem projektu izpostavila: »Plečnikove beležke iz zbirke MGML smo v sodelovanju z NUK digitalizirali predvsem v želji, da ponudimo možnost dostopa do izvirnega Plečnikovega gradiva tako strokovnjakom kot najširši javnosti. Tako je gradivo vseskozi dostopno za preučevanje, pa tudi v navdih vsakomur, ki ga mogoče vzpodbudi tudi k lastnemu ustvarjanju.«

V Plečnikovi zbirki MGML je ohranjenih več kot 40 arhitektovih beležk iz različnih obdobij arhitektovega ustvarjanja. Med njimi najdemo nekaj takih, ki jih je Plečnik sam ponovno uporabil v različnih obdobjih ustvarjanja, najde pa se tudi ena, ki je bila najverjetneje najprej v lasti Plečnikovega brata Janeza, saj so na hrbtni strani zapisani različni medicinski izrazi v latinščini, ki se jih je mlajši brat učil pri študiju medicine, potem pa jo je arhitekt ponovno uporabil za svoje skice. Ravno Plečnikove beležke so dragocene zakladnice njegovih ustvarjalnih idej, kažejo nam njegov neusahljiv vir raznolikih oblik in mojstrstvo tudi v skicah malega formata.

Digitalizirane beležke so na dLib dostopne v zbirki Plečnikove beležke.

Sodelavki NUK sodelovali na 15. Mednarodni konferenci QQML

Med 30. majem in 3. junijem smo se v okviru projekta EODOPEN (E-knjige po naročilu – odpiranje dostopa do gradiva za evropske uporabnike spleta) udeležili 15. Mednarodne konference QQML (Qualitative and Quantitative Methods in Libraries), ki je potekala v Heraklionu (Kreta, Grčija). Srečanja sta se udeležili sodelavki dr. Alenka Kavčič-Čolić in Andreja Hari, ki sta 1. junija predstavili prispevek How to make Digitisation Results Accessible to all Communities: The case of EODOPEN project. Predstavili sta raziskavo, izvedeno v okviru projekta, ki je analizirala postopke in dostavne datotečne formate, ki jih partnerji projekta uporabljajo tekom digitalizacije gradiva. Rezultati prinašajo ugotovljena priporočila za uporabnike s posebnimi potrebami, predvsem uporabnike mobilnih naprav ter slepe in slabovidne. Poročilo raziskave bo v kratkem na voljo prek projektne spletne strani.

Sodelujte tudi vi! Pomagajte pri izboru gradiva za digitalizacijo.

EODOPEN ali eBooks-On-Demand-Network Opening Publications for European Netizens (E-knjige po naročilu – odpiranje dostopa do gradiva za evropske uporabnike spleta) je štiriletni projekt, ki ga sofinancira Evropska komisija v okviru programa Ustvarjalna Evropa, in katerega cilj je neposredno sodelovanje z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi skupnostmi pri izbiri gradiva 20. in 21. stoletja za digitalizacijo. Države partnerice projekta so Avstrija, Češka, Estonija, Litva, Madžarska, Nemčija, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Švedska. Skupna vrednost projekta je približno 4 milijone evrov.

Predstavljamo zbornik Josipina Urbančič Turnograjska: prva dama slovenskega rodoljubnega Olimpa

Vabimo vas na predstavitev zbornika razprav z naslovom Josipina Urbančič Turnograjska: prva dama slovenskega rodoljubnega Olimpa, ki bo izšel ob mednarodnem simpoziju ob 190-letnici rojstva Josipine Urbančič Turnograjske (1833–1854). Mednarodni simpozij bo v petek, 9. junija ob 10.30 na gradu Turn pri Preddvoru.

Predstavitev zbornika bo v četrtek, 8. junija 2023, ob 12. uri, v čitalnici Rokopisne zbirke v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani.

Pri predstavitvi bodo sodelovali:

• prof. Tone Potočnik (pedagog, izredni profesor na Akademiji za glasbo UL),
• dr. Franc Križnar (sourednik zbornika, muzikolog) in
• dddr. Mira Delavec Touhami (sourednica zbornika, predsednica KD Josipine Turnograjske).

Bogato gradivo, ki je bilo objavljeno v zborniku in ga hrani Rokopisna zbirka NUK, bo predstavil skrbnik Rokopisne zbirke mag. Marijan Rupert.

Vstop prost. Vljudno vabljeni

Spomladansko srečanje partnerjev EODOPEN

Spomladansko srečanje partnerjev mreže EOD (E-knjige po naročilu) in projekta EODOPEN (E-knjige po naročilu – odpiranje dostopa do gradiva za evropske uporabnike spleta) je potekalo 11. in 12. maja 2023 v Olomoucu (Češka). Gostili sta ga Raziskovalna knjižnica v Olomoucu in Moravska knjižnica v Brnu. Srečanja se je udeležilo okvirno 45 predstavnikov iz najmanj enajstih držav.

Iz Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) sta se srečanja udeležili dr. Alenka Kavčič-Čolić in Andreja Hari. Celoten opis dvodnevnega srečanja si preberete na portalu Knjižničarske novice.

Sodelujte tudi vi! Pomagajte pri izboru gradiva za digitalizacijo.

EODOPEN ali eBooks-On-Demand-Network Opening Publications for European Netizens (E-knjige po naročilu – odpiranje dostopa do gradiva za evropske uporabnike spleta) je štiriletni projekt, ki ga sofinancira Evropska komisija v okviru programa Ustvarjalna Evropa, in katerega cilj je neposredno sodelovanje z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi skupnostmi pri izbiri gradiva 20. in 21. stoletja za digitalizacijo. Države partnerice projekta so Avstrija, Češka, Estonija, Litva, Madžarska, Nemčija, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Švedska. Skupna vrednost projekta je približno 4 milijone evrov.

Nova razstava v NUK: Slovenci in cesarska cenzura od Jožefa II. do prve svetovne vojne

Cenzura je neizčrpna in večno aktualna tema. V zgodovini srečevanj med Slovenci in cenzuro je obdobje med vladavino Jožefa II. in prvo svetovno vojno, ki je prinesla konec monarhije, eno najbolj zanimivih in dinamičnih. V tem času, ki ga skoraj simetrično razpolavlja revolucionarno leta 1848, se je od Pisanic dalje oblikovala slovenska posvetna književnost, rojevali so se prvi časopisi v slovenščini, vzpostavljalo in krepilo se je narodno gibanje, ob vse večji politični diferenciaciji so se zaostrovala mednacionalna trenja. Vse te procese je pomembno sooblikovala cesarska cenzura: do leta 1848 v obliki prevladujoče predcenzure, konkretizirane v policijsko-cenzorskem omrežju razvpitega predmarčnega dvojca Metternich–Sedlnitzky, po marčni revoluciji pa v obliki pocenzure, ki je problematične avtorje neusmiljeno krotila s pomočjo sodnega aparata. Razstava Slovenci in cesarska cenzura od Jožefa II. do prve svetovne vojne s spremljajočim katalogom poljudno prikaže, kako pomembno je cenzura v dolgem 19. stoletju krojila podobo slovenske literature in kulture.

Razstava bo na ogled v Razstavni dvorani NUK od 25. maja do 25. novembra 2023, vsak dan od ponedeljka do sobote od 10.00 do 18.00. Več informacij najdete na spletni strani NUK.

Odprtje razstave bo v četrtek, 25. maja 2023, ob 18. uri, v avli pred Veliko čitalnico NUK. Nagovorili vas bodo gospod Viljem Leban, ravnatelj NUK,  dr. Oto Luthar, direktor Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, in dr. Marijan Dović, glavni avtor razstave. Razstavo bo odprl dr. Aleš Musar, soprog predsednice Republike Slovenije. V glasbenem delu bo nastopil violončelist Kristijan Krajnčan.

Prijazno vabljeni.

Podpis sporazuma med Nacionalno knjižnico Széchény in Narodno in univerzitetno knjižnico

Ob robu odprtja razstave prevodov slovenskih književnih del v madžarski jezik ob 30. obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med Madžarsko in Slovenijo, sta 19. aprila 2023 v Budimpešti generalni direktor madžarske Nacionalne knjižnice Széchény Dávid Rózsa in ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice Viljem Leban podpisala sporazum o sodelovanju med knjižnicama. Podpisu sporazuma sta prisostvovali tudi predsednici Madžarske in Slovenije, ga. Katalin Novák in ga. Nataša Pirc Musar.

Sporazum je utemeljen na skupnih ciljih obeh knjižnic, ki jih zaznamuje ohranjanje, upravljanje in omogočanje dostopa do pisne dediščine Madžarske in Slovenije, hkrati pa tudi skupna želja po zagotavljanju odličnih storitev za svoje uporabnike. Tako sta se oba direktorja zavezala k vzajemni pomoči pri doseganju teh ciljev, ki vključuje izmenjavo gradiv, digitalnih objektov, sodelovanje pri dogodkih in strokovni izmenjavi zaposlenih.

Tako kot razstavi prevodne literature v Budimpešti in Ljubljani izvrstno kažeta na pomen bogatega sodelovanja na kulturnem področju, ki vedno gradi trdne mostove med narodi, tako je tudi podpis sporazuma o sodelovanju med obema knjižnicama usmerjen k prihodnosti, ki bo v skupni skrbi za odlično delovanje ponudila obilo priložnosti za uspešne skupne zgodbe.

ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice Viljem Leban in generalni direktor madžarske Nacionalne knjižnice Széchény Dávid Rózsa

Pobuda projekta E-ROUTES za zbiranje informacij o gradivu

!! Iščemo vašo pomoč pri zbiranju gradiva za nove kulturne poti skozi čas po Evropi, zlasti po Sloveniji, Italiji, Hrvaški ali Srbiji.

Če ste lastnik ali imate pravico do kulturne dediščine oziroma sodobne umetniške produkcije, kot so umetniški izdelki in predmeti, potopisi, pisma, fotografije, video ali zvočni posnetki ali kaj drugega, kar bi lahko postalo del novih kulturnih poti skozi čas po Evropi, zlasti za ozemlje Slovenije, Italije, Hrvaške ali Srbije, vas s sodelavci projekta E-ROUTES vabimo, da se pridružite pobudi za obogatitev obstoječih zbirk, ki jih večinoma hranijo kulturne in umetniške institucije, z izdelkom ali predmetom, ki ga hranite posamezniki. Informacije o vaših predmetih kulturne dediščine bodo močno pripomogle k pregledu obsega umetniških del in predmetov, ki bi lahko postale del novih kulturnih poti ob koncu projekta E-ROUTES.

Informacije in vprašalnik najdete na spletni strani pobude projekta.

NUK od 1. julija 2022 sodeluje v triletnem projektu E-ROUTES: časovne potovalne poti po Evropi (Time travel routes through Europe – E-ROUTES). Cilj projekta je izbor, opis in digitalizacija potopisnega gradiva od 18. stoletja do danes ter predstavitev novih (turističnih) tematskih poti. Potopisi, fotografije, potovalna poročila, dnevniki in podobno gradivo bo umeščeno v nov kontekst in na inovativen način predstavilo kulturnozgodovinsko dediščino Slovenije in drugih sodelujočih držav. Vsebine bodo na voljo za virtualne oglede od doma in za dodano vrednost pri turističnih ogledih v živo, saj bodo vključene v zbirke portala Europeana in v nastajajočo mobilno aplikacijo.

Testni dostop do specializirane zbirke Sociology Source Ultimate

Pridobili smo testni dostop do zbirke Sociology Source Ultimate, ki bo trajal do 2. 6. 2023

Sociology Source Ultimate je specializirana podatkovna zbirka s področja socioloških znanosti, ki na enem mestu prinaša podatke o člankih iz več kot 3.200 revij, ki so večinoma recenzirane. Od tega je več kot 460 revij s celotnimi besedili in niso odprtodostopne. Vključeno je tudi preko 750 skrbno izbranih odprtodostopnih revij. Zbirka vključuje tudi preko 2100  video posnetkov. Iskanje je možno tudi po referencah (iz več kot 900 revij), ki so jih avtorji navajali v svojih delih. Za lažje in natančnejše iskanje je zbirka opremljena tudi s tezavrom (kontroliranim slovarjem socioloških pojmov).

Dostop je omogočen z lokacij UL, CTK in NUK; oddaljen dostop je omogočen za člane knjižnic UL, CTK in NUK.

Vabljeni k testiranju.

Vabimo na Plečnikov dan, brezplačen družinski dan, 13. maja 2023

Preživite dan ob srečevanjih z veličastno, odprto in igrivo arhitekturo velikega mojstra.

V skupni želji približati Plečnikovo Ljubljano družinam skrbniki in ljubitelji njegove dediščine vabimo na prvi celodnevni brezplačni družinski festival Plečnikov dan!

Družinam želimo ponuditi skupnostno izkušnjo načrtovanja in gradnje z legokockami in velikimi palicami, poslušanja kamišibajske pripovedi, raziskovanja, skiciranja, muziciranja in brezskrbnega igranja v Plečnikovem mestu. Vabimo na delavnice, vodstva in ustvarjalnice: Ustvarjalna sila, Plečnik navdihuje, Tempelj modrosti, Arhitekturna skica, Moj, tvoj, skupni prostor, Ritem arhitekture, Skrivnosti Plečnikovega vrta in Plečnik na sprehodu.

Plečnikov dan nastaja v skupnem sodelovanju Mestnega muzeja Ljubljana, Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, Narodne in univerzitetne knjižnice in Plečnikove hiše. Partnerji projekta so Center arhitekture Slovenije, Festival Ljubljana, glasbena pedagoginja Mateja Fi, ilustratorka Nuša Jurjevič, Srednja šola za oblikovanje in fotografijo in Turizem Ljubljana.

Vse podrobnosti o programu in lokacijah ter spletni obrazec za prijavo boste našli na spletni strani Plečnikov dan.

Prijazno vabljeni!

Seminar za neformalne založnike

Vabimo vas na seminar za neformalne založnike, ki bo v torek, 16. maja 2023, med 9. in 13. uro prek spletne aplikacije ZOOM.

Seminar je namenjen začetnikom v založniški dejavnosti oziroma vsem, ki občasno izdajajo fizične ali spletne publikacije. Prijave na brezplačni seminar sprejemamo do zapolnitve mest.

Podrobneje o seminarju si lahko preberete na spletni strani NUK. Za dodatna pojasnila smo na voljo na telefonski številki 01 586 13 07 ali na e-naslovu: pavla.meglic@nuk.uni-lj.si.

Vabljeni!

Noč knjige v NUK tudi letos

Odlična priložnost za druženje vseh ljubiteljev knjig, knjižnic in branja.

Tudi letos pripravljamo posebno doživetje – nočni ogled NUK. Na sprehodu po številnih hodnikih, med čitalniškimi mizami in knjižnimi policami bomo spoznavali stare in nove zgodbe knjižnice, knjižničarjev ter knjižnih zakladov, hkrati pa bomo osvetlili tudi številne podrobnosti in ideje, ki jih je arhitekt Plečnik uresničil v svoji knjižnični palači in posebno pozornost namenili pesniku Kajuhu z ogledom razstave.

Nočni ogled bo v petek, 21. aprila, ob 20.00, z začetkom pred glavnim vhodom NUK. Ogled je brezplačen, trajal bo okoli dve uri. Število mest je omejeno, zato je obvezna prijava na dogodki@nuk.uni-lj.si.

Prijazno vabljeni!

Obveščamo vas, da so vsa prosta mesta za nočni ogled zasedena, zato prijav ne sprejemamo več. Hvala za razumevanje.

Digitalizacija in objava Narodnih vezenin na Kranjskem

V okviru projekta EODOPEN smo digitalizirali in prosto objavili publikacijo Narodne vezenine na Kranjskem, avtorja Alberta Siča iz leta 1918. Publikacija obsega štiri dele: prvi del je o vezeninah z Gorenjskega, drugi o Belokranjskih vezeninah, tretji o Belih vezeninah in četrti o pisanih vezeninah. Poleg uvodnih besedil vsak del vsebuje pole z motivi v velikosti A3 ali več in so dragoceno gradivo za raziskovanje motivov vezenin.

Digitalizirano publikacijo si lahko ogledate na portalu Digitalne knjižnice Slovenije.

Sodelujte tudi vi! Pomagajte pri izboru gradiva za digitalizacijo.

EODOPEN ali eBooks-On-Demand-Network Opening Publications for European Netizens (E-knjige po naročilu – odpiranje dostopa do gradiva za evropske uporabnike spleta) je štiriletni projekt, ki ga sofinancira Evropska komisija v okviru programa Ustvarjalna Evropa, in katerega cilj je neposredno sodelovanje z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi skupnostmi pri izbiri gradiva 20. in 21. stoletja za digitalizacijo. Države partnerice projekta so Avstrija, Češka, Estonija, Litva, Madžarska, Nemčija, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Švedska. Skupna vrednost projekta je približno 4 milijone evrov.

8. dnevi ICARUS Hrvaška v okviru projekta E-ROUTES

V okviru projekta E-ROUTES: časovne poti po Evropi (Time travel routes through Europe) sta se sodelavca NUK dr. Renata Šolar in Bakir Toskić udeležila mednarodnega znanstveno-strokovnega srečanja 8. dnevi ICARUS Hrvaška. Srečanje je pod delovnim naslovom Izboljšanje izkušnje dediščine – raziskovanje kulturnih poti (Enhancing heritage experience – exploring cultural routes) potekalo v Šibeniku, v času od 22. do 25. marca.

V tridnevnem programu so se vrstile predstavitve, ki so osvetljevale povezovanje kulturne dediščine z izkušnjo potovanja v Evropi nekoč in danes. Namen srečanja je bil povezati mednarodne strokovnjake s področja kulture, dediščine, turizma, izobraževanja in akademskega sektorja ter oblikovati forum za zagotavljanje novih pristopov in najboljših praks pri vključevanju zbirk GLAM (galerije, knjižnice, arhivi, muzeji) v kulturni turizem.

Na koncu srečanja sta se udeležila tudi delovnega sestanka partnerjev projekta E-Routes. Bakir je v svojem prispevku Od digitalizacije k Europeani: potek dela, NUK kot agregator ter Europeana nivoji vsebin in metapodatkov (From digitalization to Europeana: introduction to workflow, role of NUK as aggregator and Europeana Content and Metadata Tiers) partnerje seznanil s procesi za vključitev digitalnih zbirk v Europeano.

grafična predstavitev: Eva Malalan

Predstavitvi zbirk založbe Oxford

V prihodnjih dneh bosta na sporedu dve spletni predstavitvi, ki jih pripravlja založnik Oxford University Press.

• Oxford Art Online: 21. marec 2023 ob 12. uri; registracija.

  The Grove Dictionary of Art je temeljna enciklopedija umetnosti - slikarstva, kiparstva, arhitekture ter tudi dekorativnih umetnosti - keramika, steklo, notranje oblikovanje itn. Obsega preko 30.000 člankov, dopolnjenih z bibliografskimi referencami za nadaljnje raziskovanje ter s povezavami do izbranih spletnih mest.

• Oxford Journals: 28. marec 2023 ob 12. uri; registracija.

  Zbirka Oxford Academic Journals je namenjena iskanju in dostopu do znanstvene literature s področij medicine, bioloških znanosti, matematike in fizike, prava, humanistike ter družboslovja. Vključuje celotna besedila člankov iz več kot 450 revij, dostopnih od leta 1996 oziroma kasneje, če so začele izhajati po tem letu.

Predstavitvi sta primerni za študente, profesorje, raziskovalce, knjižničarje in druge uporabnike zbirk. Potekali bosta v angleščini in bosta trajali približno 45 minut. Za vsako predstavitev potrebujete registracijo.

Digitalizacija del Ivana Zorca

V okviru projekta EODOPEN smo digitalizirali in prosto objavili šest publikacij Ivana Zorca (1880–1952), slovenskega pisatelja in prevajalca. Po Ivanu Zorcu se od leta 2011 imenuje izposojevališče v Velikem Gabru (enota Knjižnice Pavla Golie Trebnje), kjer so v vitrinah predstavljena njegova dela in nekateri osebni predmeti. Po njem se imenuje tudi oktobrska Pohodniška pot Ivana Zorca, s pričetkom v Velikem Gabru.

Dela so dostopna na portalu Digitalne knjižnice Slovenije.

Sodelujte tudi vi! Pomagajte pri izboru gradiva za digitalizacijo.

EODOPEN ali eBooks-On-Demand-Network Opening Publications for European Netizens (E-knjige po naročilu – odpiranje dostopa do gradiva za evropske uporabnike spleta) je štiriletni projekt, ki ga sofinancira Evropska komisija v okviru programa Ustvarjalna Evropa, in katerega cilj je neposredno sodelovanje z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi skupnostmi pri izbiri gradiva 20. in 21. stoletja za digitalizacijo. Države partnerice projekta so Avstrija, Češka, Estonija, Litva, Madžarska, Nemčija, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Švedska. Skupna vrednost projekta je približno 4 milijone evrov.

Obvestilo uporabnikom prostorov NUK na Leskoškovi 12

Zaradi urejanja vodovodnega omrežja bo spremenjen režim dostopa do prostorov NUK na Leskoškovi 12, in sicer najprej začasni obvoz, ki bo začel veljati v torek, dne 14. marca, do vključno četrtka, 16. marca. Obvoz je na skici označen z modro barvo.

Hkrati pa bo od srede, 15. marca 2023, začela veljati popolna zapora iz smeri Letališke ceste. Dostop do prostorov NUK na Leskoškovi 12 (kot tudi dostop do vojašnice) bo voljo le iz smeri severne obvoznice. Ta zapora (na spodnji skici označena z rumeno barvo) bo predvidoma trajala do konca meseca junija 2023.

Klikni na sliko za povečavo

Rokopisni zvezki Antona Martina Slomška in Novega življenja Ivana Cankarja v NUK. Predstavljamo dar Slovenske matice.

V torek, 14. marca 2023, vas ob 12. uri vabimo v čitalnico Rokopisne zbirke NUK na predstavitev gradiva, ki ga je Slovenska matica pred kratkim darovala Narodni in univerzitetni knjižnici. Slovenska matica sodi med najstarejše kulturne ustanove v Sloveniji, ustanovljena je bila leta 1864. V skrbi za slovensko pisno kulturno dediščino zbirajo, urejajo in objavljajo pomembno gradivo naše znanstvene in literarne preteklosti. Vsled vsebinskega prepletanja poslanstva in toliko bolj tudi dobrih vezi med ustanovama, je bilo že v preteklosti veliko zbranega gradiva Slovenske matice predano v trajno hranjenje Narodni in univerzitetni knjižnici. To gradivo je danes priča pestre izdajateljske dejavnosti in kot pomemben zgodovinski vir služi za raziskave slovenske kulture v 20. stoletju. Trajni prispevek Slovenske matice k varovanju slovenske pisne kulturne dediščine je bil pred kratkim prepoznan tudi s Trubarjevim priznanjem, ki so ga prejeli pred mesecem dni.

Zadnji dar Slovenske matice vključuje predvsem gradivo iz njihovega založniškega arhiva, a najbolj izstopajo izjemni zakladi slovenske besede: rokopisni zvezki s toponimi slovenskih krajev na Štajerskem, ki jih je napisal škof in pisatelj Anton Martin Slomšek, in v celoti ohranjen rokopis romana Novo življenje Ivana Cankarja. Dragocene pridobitve bodo predstavili dr. Aleš Gabrič, predsednik Slovenske matice, dr. Ignacija Fridl Jarc, vodja programa Slovenske matice, dr. Ines Vodopivec, pomočnica ravnatelja NUK za vodenje strokovnega dela in mag. Marijan Rupert, skrbnik Rokopisne zbirke NUK.

Za dar se Slovenski matici iskreno zahvaljujemo. 

Vljudno vabljeni.

Zapuščina Rada Simonitija v NUK

Prevzeli smo zapuščino skladatelja in dirigenta Rada Simonitija (1914-1981), enega vodilnih slovenskih glasbenih ustvarjalcev in poustvarjalcev minulega stoletja. Rado Simoniti je bil zborovodja opernega zbora in dirigent ljubljanske Opere, vodil je zbor Slovenske filharmonije in bil dejaven na številnih področjih ljubiteljske glasbe. Komponirati je začel v partizanih, kjer je vodil partizansko godbo, zbore in tudi znameniti zbor Srečko Kosovel, s katerim je nastopal po Evropi. V treh desetletjih je ustvaril obsežen, predvsem vokalni opus. Uglasbil je besedila pesnikov Alojza Gradnika, Mateja Bora, Iga Grudna, Srečka Kosovela, Karla Destovnika Kajuha in številnih drugih, napisal operno enodejanko Partizanka Ana (1966) ter uglasbil in priredil pesem Vstajenje Primorske. Za svoje delo je prejel Prešernovo nagrado.

Zapuščino je Glasbeni zbirki NUK izročil skladateljev sin dr. Vasko Simoniti, ki jo je vsebinsko zelo podrobno predstavil, rokopise in fotografije pa skozi zgodbe osvetlil v kontekstu spomina na očetovo delo. Gradivo vsebinsko zajemajo rokopisne partiture in nekatera tiskana dela, osebne dokumente, koncertne sporede, fotografije, pisma in magnetofonske posnetke del Rada Simonitija na Radiu Slovenija; prav tako pa tudi zapise o skladatelju in dirigentu ter njegove nagrade in priznanja.

Dediču se iskreno zahvaljujemo za podarjeno gradivo.

Fotografiji: ravnatelj NUK Viljem Leban, pomočnica ravnatelja za vodenje strokovnega dela dr. Ines Vodopivec, dr. Vasko Simoniti in skrbnica Glasbene zbirke dr. Alenka Bagarič

Digitalizacija del Lucijana Marije Škerjanca

Na današnji dan, 27. februarja 2023, mineva 50 let od smrti Lucijana Marije Škerjanca, slovenskega skladatelja, pianista, dirigenta, glasbenega pedagoga, muzikologa, glasbenega pisca in prejemnika štirih Prešernovih nagrad. V sodelovanju z Glasbeno zbirko NUK smo v okviru projekta EODOPEN digitalizirali in prosto objavili deset njegovih najpomembnejših del.

Dediču se iskreno zahvaljujemo za soglasje. Prepričani smo, da bodo digitalizirana dela vzbudila zanimanje raziskovalcev in študentov muzikologije kot tudi širše javnosti.

Pomagajte pri izboru gradiva z oddajo obrazca za podajanje predlogov za digitalizacijo.

EODOPEN ali eBooks-On-Demand-Network Opening Publications for European Netizens (E-knjige po naročilu – odpiranje dostopa do gradiva za evropske uporabnike spleta) je štiriletni projekt, ki ga sofinancira Evropska komisija v okviru programa Ustvarjalna Evropa, in katerega cilj je neposredno sodelovanje z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi skupnostmi pri izbiri gradiva 20. in 21. stoletja za digitalizacijo. Države partnerice projekta so Avstrija, Češka, Estonija, Litva, Madžarska, Nemčija, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Švedska. Skupna vrednost projekta je približno 4 milijone evrov.

Predstavitev dveh knjig o Kajuhu

V četrtek, 2. marca 2023, ob 12. uri, bomo v čitalnici Rokopisne zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice predstavili dve knjigi iz zbirke Kajuh 100. Knjižna dela je izdala Knjižnica Velenje v spomin na pesnika Karla Destovnika - Kajuha (1922–1944) ob 100. obletnici njegovega rojstva. V zbirki je izšlo sedem knjig.

5. knjiga iz zbirke nosi naslov Kajuh: Podobe in je delo Andreje Jurkovnik in Vlada Vrbiča. Vsebuje vse fotografije, ki jih v posameznih poglavjih spremlja zgodba pesnikovega življenja, in številne dokumente, ki spremljajo Kajuhovo življenje (fotografije sorodnikov, vpisi v knjige, spričevala …). Skupaj sestavljajo album fotografij z dokumenti in krajšim življenjepisom, razdeljenim na čas otroštva, dijaških let, ilegale, partizanskih let ter obdobja po pesnikovi smrti. Objava doslej še neobjavljenih dokumentov je priložnost, da bralke in bralci dobijo vpogled v gradivo, ki sicer ne bi zaživelo v tiskani obliki.

6. knjiga z naslovom Kajuh: Objave je delo mag. Marijana Ruperta, skrbnika Rokopisne zbirke NUK. Vsebuje zbrano bibliografijo Kajuhovih del ter avtorjev spremni esej in bogate opombe k bibliografiji, ki jo spremljajo tudi reprodukcije natisov, naslovnic in fotografij. Knjiga želi na podlagi podatkov, zbranih iz knjig, publikacij, različnih katalogov ter pisnih virov, čim bolj popolno predstaviti Kajuhov objavljeni opus. Vsled specifičnega časa nastajanja gradiva in izgubljenosti materiala pa pričujoča bibliografija ponuja odlično iztočnico za pomembno prihodnje raziskovanje pesnikovega dela.

Po predstavitvi knjig vas avtorja Vlado Vrbič in mag. Marijan Rupert vabita na voden ogled po razstavi Čas življenja in čas smrti: Karel Destovnik - Kajuh (1922–1944), ki je na ogled v razstavni dvorani NUK. Razstavo smo v NUK odprli ob 100. obletnici Kajuhovega rojstva in Kajuhovem letu 2023. Ob gradivu pesnikove rokopisne zapuščine, izdanih del in fotografij ter korespondence predstavljamo njegovo življenje in delo.

Lepo vabljeni.

Razširjen dostop do KLG Online

Razširili smo dostop do leksikona KLG Online. Sedaj je omogočen z lokacij UL, CTK, NIB in NUK; oddaljeni dostop je omogočen za študente in osebje UL, CTK, NIB in NUK ter vse člane knjižnic UL, CTK, NIB in NUK.

Kritisches Lexikon zur deutschsprachigen Gegenwartsliteratur (KLG Online) je temeljno referenčno delo za študij sodobne nemškojezične književnosti. Leksikon obsega članke o več kot 750 avtorjih. Leksikon vključuje avtorje, katerih poglavitna dela so izšla po letu 1945 oziroma so začela vplivati po tem letu. Članek obsega kratek življenjepis (Biogramm), seznam literarnih nagrad, zatem obsežnejši esej, ki analizira in interpretira avtorjevo delo, sledi bibliografija objav v knjigah, zbornikih in revijah, seznam prevodov v nemščino (avtor kot prevajalec), seznam praizvedb gledaliških in radijskih del, scenarijev, kabaretov, zvočnih posnetkov (kasete, cedeji, gramofonske plošče) in intervjujev ter seznam literature o avtorju.

Vstopna točka: KLG online

Podelitev Trubarjevega priznanja akad. prof. dr. Janku Kosu

V petek, 3. februarja 2023, smo v NUK sprejeli akad. prof. dr. Janka Kosa in mu podelili Trubarjevo priznanje za leto 2022.

Potem, ko smo pred kratkim na prireditvi v čitalnici Rokopisne zbirke s prijetno slovesnostjo podelili javno objavili prejemnika Trubarjevega priznanja za preteklo leto in ga izročili le predstavnikom Slovenske matice, saj se je dr. Kos opravičil, smo ga z veseljem v NUK gostili pretekli petek. Akademika prof. dr. Janka Kosa je opoldne v svoji pisarni sprejel ravnatelj Viljem Leban s pomočnicama dr. Ines Vodopivec in dr. Ireno Eiselt, predsednikom Komisije za podeljevanje Trubarjevih priznanj v preteklem mandatu mag. Marijanom Rupertom in dr. Tonetom Smolejem, predlagateljem. Po podelitvi priznanja in pogovoru so se zbrani sprehodili do Velike čitalnice, kjer stoji kip Primoža Trubarja, ki je delo kiparja Tineta Kosa, očeta dr. Kosa.

Iz utemeljitve:

Literarni zgodovinar in teoretik prof. dr. Janko Kos, dolgoletni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je eden od utemeljiteljev primerjalne književnosti na Slovenskem. Pomemben del njegovega bogatega in trajnega znanstvenega opusa temelji na raziskavah rokopisov Žige Zoisa, Valentina Vodnika, Franceta Prešerna, Matije Čopa, Ivana Cankarja in drugih slovenskih literatov, ki jih hrani Rokopisna zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice.

Kosovo znanstveno in uredniško delo, posvečeno slovenskim pesnikom in pisateljem, katerih zapuščine v veliki meri hrani Narodna in univerzitetna knjižnica, je izjemen in trajen prispevek k ohranjanju in predstavljanju nacionalne pisne kulturne dediščine, zato si zasluži Trubarjevo priznanje.

Arhitektura v živo: NUK in NUK 2

Plečnikova Narodna in univerzitetna knjižnica (1936–1941) je nastala kot osrednji kulturni projekt v Ljubljani med obema svetovnima vojnama. Gradnja je združila državne in lokalne skupine ter postala simbol ambicioznih mestotvornih projektov Plečnikove Ljubljane, ki jo danes umeščamo med svetovno dediščino prav zaradi kvalitet in funkcij, ki jih mora imeti javni prostor. Potrebujemo javni prostor, ki je odprt, strpen, dostopen vsakomur in omogoča razvoj urbanih potencialov. Projekt NUK in NUK 2 sta zato danes še bolj aktualna, saj opozarjata na namen javnih institucij, ki so poleg svoje strokovnosti in profesionalnosti usmerjene tudi k iskanju odgovorov na sodobna vprašanja, so odprte in prispevajo svoj delež k bolj humanemu svetu.

V Muzeju arhitekture in oblikovanja je na ogled razstava Universum Plečnik: Od delavnice do mita, ki si jo lahko ogledate do 21. maja 2023. V okviru razstave poteka tudi kopica spremljevalnih aktivnosti, med njimi tako najdemo tudi dogodek Arhitektura v živo: NUK in NUK 2.

Arhitektura v živo: NUK in NUK 2 se bo odvila v četrtek, 16. februarja 2023, ob 17. uri. Zbirno mesto je Trg francoske revolucije 3. Na vodenem ogledu bosta predstavljena NUK in NUK 2. Dogodek bodo vodili Matija Bevk, soustanovitelj arhitekturnega biroja Bevk Perović arhitekti in soavtor projekta NUK II; Tomaž Štoka, umetnostni zgodovinar in sokustos razstave Universum Plečnik: Od delavnice do mita, ki je koordiniral delovno skupino za pripravo nominacije izbranih Plečnikovih del za vpis na UNESCO seznam kulturne dediščine in Viljem Leban, ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice.

Število mest je omejeno. Prijave zbirajo na izobrazevanje@mao.si.

Slovenski kulturni praznik v NUK

V sredo, 8. februarja 2023, na Prešernov dan in slovenski kulturni praznik, vas prijazno vabimo v Narodno in univerzitetno knjižnico.

10.00–17.00 samostojni ogledi knjižnice in razstave

Vrata Plečnikove knjižnične palače bodo ta dan odprta. Ogledali si boste lahko osrednji del knjižnice s stopniščem, mogočnim peristilom in Veliko čitalnico ter se sprehodili po razstavi Čas življenja in čas smrti, ki smo jo v obeležitev Kajuhovega leta pripravili v razstavni dvorani.

10.00–14.00 priložnostna razstava pridobitev knjižnične zbirke NUK v preteklem letu

Pridobitve, ki pomembno gradijo našo zbirko, in v NUK pridejo kot darovi ali nakupi, so raznovrstnih formatov, starosti in količin, shranjeni na različnih nosilcih in namenjeni različnim iskalcem informacij. Prav vse pa ponujajo nove in izvrstne priložnosti za študij in raziskovanje posameznega avtorja, vsebine dela ali obdobja, v katerem je deloval. V Veliki čitalnici NUK si boste v družbi skrbnikov posebnih zbirk med 10. in 14. uro lahko ogledali izbor pridobitev v letu 2022.

14.30 voden ogled razstave Čas življenja in čas smrti: Karel Destovnik - Kajuh (1922–1944) z avtorjem

Na razstavi predstavljamo Kajuhovo življenje in delo z obsežnim izborom fotografij, osebnih dokumentov ter rokopisov njegovih pesmi, pisem in korespondenco. Ob 14.30 vas bo po razstavi popeljal njen avtor, mag. Marijan Rupert, skrbnik Rokopisne zbirke NUK, kjer hranimo del Kajuhove rokopisne zapuščine.

Vsi dogodki in ogledi so brezplačni. Veseli bomo, če boste del praznovanja slovenske kulture preživeli tudi v naši družbi.

Vabljeni tudi k ogledu spletne strani z informacijami o darovih in nakupih knjižnične zbirke NUK v preteklem letu.

In memoriam: Vilenka Jakac- Bizjak (1950-2023), pomočnica ravnatelja in programska direktorica Narodne in univerzitetne knjižnice v obdobju 1993-2002

Knjižničarstvo ni bil njen po-klic, vsaj tako je vedno trdila. Potem, ko je bila do leta 1979  zaposlena na ZRC SAZU, naj bi v NUK prevedrila le nekaj let. Začasno je preraslo v stalno, bibliotekarstvo pa v njeno kariero. Delo v NUK je začela v Oddelku za dopolnjevanje knjižničnega gradiva. Leta 1984 je postala vodja Oddelka za delo z uporabniki, ki ga je vodila do leta 1993. Tega leta je postala pomočnica ravnatelja in leta 1997 programska direktorica knjižnice. Leta 2002 je ponovno prevzela vodenje področja dela z uporabniki, od leta 2003 do 2005 pa je bila svetovalka za visokošolske in specialne knjižnice v Državni matični službi za knjižničarstvo.
Leta 2006 je postala direktorica Knjižnice Otona Župančiča in poskrbela za selitev knjižnice v nove prostore.

Obdobje strokovnega vodenja Narodne in univerzitetne knjižnice je predstavljalo vrh njene strokovne kariere. Njen čas je sovpadal z enim najbolj dinamičnih obdobij razvoja NUK. Osamosvojitev Slovenije in približevanje Evropski Uniji, sprejem zakona o financiranju gradnje nove knjižnične stavbe, avtomatizacija postopkov obdelave gradiva in prehod v digitalno okolje ter menjava generacij, so zahtevali proaktivne in premišljene strokovne poteze, predvsem pa razumevanje poslanstva knjižnice. Vilenka Jakac-Bizjak je bila zadnja izmed vodstvenih delavcev knjižnice, ki je razumela in udejanjala bibliotekarstvo na humanistični platformi in bila zvesta naslednica najprodornejšima ravnateljema knjižnice, Mirku Ruplu in Branku Berčiču.
V želji, da bi ozavestila javnost o pomenu nacionalne knjižnice kot konstitutivne nacionalne institucije in pospešila gradnjo nove stavbe, je objavila vrsto poljudnih in strokovnih prispevkov o knjižnici. Žal zaman, saj je na koncu tudi sama resignirano ugotavljala, da Slovencem za nacionalne simbole ni mar.
Pod njenim strokovnim vodstvom je knjižnica utrdila avtomatizirano obdelavo gradiva in samozavestno vstopila v digitalno okolje. Bila je med prvimi, ki je razmišljala o vplivu digitalizacije, to je ustvarjanja splošno dostopnih kopij, na vrednost originalov, ki jih hrani nacionalna knjižnica. Obenem pa je opozarjala, da so za nas internetne povezave, brez obstoja slovenskih digitalnih vsebin, le avtoceste v puščave.  Ob njeni podpori so nastali prvi slovenski projekti digitalizacije gradiva (digitalizacija rokopisov iz Kopitarjeve knjižnice, digitalizacija starega matičnega kataloga), retrokonverzije katalogov (retrokonverzija listkovnih katalogov NUK do leta 1988) ter projekt zajemanja in hranjenja spletnih publikacij.
V njenem obdobju je slovenska nacionalna bibliografija prvič izšla v elektronski obliki, naši bibliografski zapisi pa so s podpisom pogodbe z OCLC vstopili v največji svetovni katalog WorldCat.
V njenem obdobju se je knjižnica na široko odprla mednarodnemu sodelovanju. Vilenka Jakac-Bizjak se je zavedala, da je bibliotekarstvo univerzalna stroka in da knjižnica v ozkih slovenskih okvirih ne bo mogla vzdrževati razvojnega zagona. Delovala je v okviru evropskih organizacij: bila je članica European Commission on Preservation and Access (ECPA), članica izvršnega odbora konference evropskih nacionalnih knjižnic (CENL), predstavnica nacionalnih knjižnic držav Vzhodne in Centralne Evrope v upravnem odboru projektov evropskih nacionalnih knjižnic (COBRA) ter članica izvršnega odbora informacijskega servisa nacionalnih knjižnic (GABRIEL). Poleg tega je bila članica komiteja nacionalnih knjižnic pri IFLI ter nacionalna predstavnica slovanskih knjižnic v mednarodni organizaciji Blue Shield.
K angažiranju v mednarodnem okolju je spodbujala tudi svoje bibliotekarske kolege. Zavedala se je, da se vrednost institucije meri z znanjem in strokovnim ugledom njenih zaposlenih. Zato je knjižnica v tem obdobju podpirala njihove doktorske, magistrske in dodiplomske študije ter spodbujala objavljanje publikacij. V obdobju njenega strokovnega vodenja je knjižnica poleg zbornikov, razstavnih katalogov, promocijskega gradiva in periodičnih publikacij, izdala vsaj štiri naslove priročnikov ali prevodov standardov letno, med drugim  priročnik za izločanje in odpis knjižničnega gradiva, priročnik za gradnjo in opremljanje knjižnic, PREKAT, smernice za predmetne normativne in napotilne vpise, uvod v UNIMARC, priročnik za uporabnike ISMN, prevode standardov ISBD in druge.
Ne nazadnje izstopa njeno obdobje že na prvi pogled z grafično oblikovanimi in tiskanimi letnimi poročili knjižnice.

Aktivno je posegala tudi v razvoj slovenskega bibliotekarstva. Bila je članica Nacionalnega sveta za knjižničarstvo, članica Komisije za informacijsko infrastrukturo na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, predsednica Koordinacijskega sveta za vsebinska vprašanja gradnje Univerzitetne knjižnice Ljubljana in predsednica Kalanovega sklada pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije. Leta 1997 je prejela Čopovo diplomo, leta 2003 pa nagrado Kalanovega sklada za prispevka, ki sta bila objavljena v uglednih tujih publikacijah (geslo o slovenski nacionalni knjižnici v Encyclopedia of Library and Information Science in pregled nemških historičnih fondov v slovenskih knjižnicah, objavljen v Handbuch deutscher historischer Buchbestände in Europa).

Njena energija in primorski temperament sta bila marsikdaj hud izziv za sodelavce, vendar zmagovalna kombinacija pri uveljavljanju strokovnih rešitev. Z današnje perspektive je obdobje njenega strokovnega vodenja gotovo eden od viškov delovanja naše knjižnice. In ni res, da so vsi nadomestljivi. Nekateri niso.

Eva Kodrič-Dačić

Predstavitev knjige o Kajuhovih objavah v Knjižnici Velenje

Sestavljanje Kajuhove bibliografije, ki tudi zaradi specifike časa, v katerem je ustvarjal, terja veliko študija, časa in preverjanj, je le na prvi pogled drobnjakarsko in nezanimivo delo. Pozornemu bralcu, ki želi bolje spoznati pesnikov opus namreč ponudi odličen vpogled v kronološko sosledje pesnikovega ustvarjalnega razvoja ter posledično tudi v samo bistvo obdobja pred in med drugo svetovno vojno, ki ga je odločilno zaznamoval tako s svojo umetniško kot življenjsko usodo. (mag. Marijan Rupert)

V četrtek, 26. januarja, bo v Knjižnici Velenje gostoval mag. Marijan Rupert, skrbnik Rokopisne zbirke NUK in soavtor razstave Čas življenja in čas smrti: Karel Destovnik - Kajuh. Ob 19. uri bo v pogovoru z Davidom Vidmarjem Čerujem predstavil svojo novo knjigo Kajuh Objave. Knjiga je izšla v zbirki Kajuh 100 in vsebuje avtorjev esej, opombe in zbrano bibliografijo Kajuhovih del. Pogovor bo tekel o Kajuhovem pesniškem razvoju, o obdobju, v katerem je ustvarjal ter o recepciji Kajuha danes.

Pridružujemo se vabilu na dogodek v Knjižnici Velenje.

Trubarjevo priznanje za leto 2022 sta prejela akad. prof. dr. Janko Kos in Slovenska matica

Med mnogimi nalogami, ki jih opravlja Narodna in univerzitetna knjižnica, je v prvi vrsti skrb za gradivo, ki tvori slovensko pisno kulturno dediščino, konstitutivni del identitete slovenskega naroda. S tem zagotavljamo dostopnost gradiva za študij in raziskovanje, ki spodbujata znanstveno, kulturno in umetniško produkcijo jutrišnjega dne.

Nadvse veseli smo, ker pri ohranjanju pisne kulturne dediščine slovenskega naroda nismo sami. Hvaležni smo vsem posameznikom in organizacijam, ki nam pomagajo pri zbiranju, ohranjanju in promociji gradiva. Zato že 15. leto podeljujemo Trubarjeva priznanja za pomembne prispevke k ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine. Podeljujemo ga posameznikom ali pravnim osebam, ki so pomembno prispevali oziroma imajo pomembne zasluge za varovanje in ohranjanje nacionalne pisne kulturne dediščine. Priznanja podeljuje posebna komisija, ki je pobude zbirala na podlagi javnega razpisa za podelitev Trubarjevih priznanj v letu 2022.

Trubarjevo priznanje v letu 2022 smo podelili akad. prof. dr. Janku Kosu in Slovenski matici.

Prejemnikoma se zahvaljujemo za njun prispevek pri ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine in jima iskreno čestitamo!

Iz utemeljitev:

Literarni zgodovinar in teoretik prof. dr. Janko Kos, dolgoletni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je eden od utemeljiteljev primerjalne književnosti na Slovenskem. Pomemben del njegovega bogatega in trajnega znanstvenega opusa temelji na raziskavah rokopisov Žige Zoisa, Valentina Vodnika, Franceta Prešerna, Matije Čopa, Ivana Cankarja in drugih slovenskih literatov, ki jih hrani Rokopisna zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice. Kos je začel že v šestdesetih letih 20. stoletja preučevati Franceta Prešerna. Poleg Prešernovih pesmi je v znanstvenokritičnih izdajah objavil pisma in spise Matije Čopa, zbrano delo Valentina Vodnika in osem knjig zbranega dela Ivana Cankarja, zlasti kratko prozo in romana Na klancu in Hiša Marije Pomočnice. Na podlagi teh raziskav je napisal monografije o Vodniku, Čopu in Cankarju, svoja spoznanja pa je vgradil tudi v druge preglede, med katerimi so Romantika, Razsvetljenstvo in monumentalna Primerjalna zgodovina slovenske literature. Kosovo znanstveno in uredniško delo, posvečeno slovenskim pesnikom in pisateljem, katerih zapuščine v veliki meri hrani Narodna in univerzitetna knjižnica, je izjemen in trajen prispevek k ohranjanju in predstavljanju nacionalne pisne kulturne dediščine, zato si zasluži Trubarjevo priznanje.

Slovenska matica je ob Študijski (prej Licejski) knjižnici, predhodnici NUK, začela namensko zbirati pisno kulturno dediščino ter rokopise slovenskih književnikov. Že kmalu po ustanovitvi Slovenske matice leta 1864 je njen prvi tajnik postal Fran Levstik, ki je bil kasneje imenovan tudi za skriptorja Študijske knjižnice. Leta 1870 je Slovenska matica izdala dela Jovana Vesela Koseskega, kasneje pa Štrekljeve Slovenske narodne pesmi v štirih zvezkih. Sredi dvajsetih let 20. stoletja se je velik del rokopisnega gradiva Slovenske matice kot dar preselil v Rokopisno zbirko NUK. V začetku leta 2014 je NUK na pobudo Slovenske matice, katere tajnik je bil tedaj Drago Jančar, prevzela obsežen založniški arhiv iz obdobja 1945–2001. Omenjenemu gradivu se je pred kratkim pridružilo še devet kartonov novega gradiva iz arhiva Slovenske matice, ki še ni popolnoma urejeno, skriva pa nekaj izrazitih biserov slovenske besede, med drugim štiri zvezke rokopisa s področja toponimije dežele Štajerske izpod peresa škofa in književnika Antona Martina Slomška ter v celoti ohranjen rokopis romana Novo življenje našega najpomembnejšega pisatelja Ivana Cankarja, ki je sicer v knjižni obliki izšel v založbi Slovenske matice leta 1908. Medsebojno sodelovanje ustvarja boljši svet in nas človeško in intelektualno bogati. S to sklepno mislijo se v NUK zahvaljujemo Slovenski matici ter ji podeljujemo Trubarjevo priznanje za njen velik in trajen prispevek k ohranjanju in varovanju slovenske pisne kulturne dediščine.

Celotni utemeljitvi sta objavljeni na spletni strani Narodne in univerzitetne knjižnice.

Dostop do priročnikov Oxford Handbooks Online 

Pridobili smo trajni dostop do 65 del v zbirki Oxford Handbooks Online.

Oxford Handbooks Online je zbirka priročnikov oziroma učbenikov. Gre za eno najprestižnejših področij Oxfordovega znanstvenega založništva. Vsebuje poglobljene članke najboljših znanstvenikov in strokovnjakov. Priročniki pokrivajo različne tematike: nevroznanost, arheologija, klasične študije, kriminologija, ekonomija, zgodovina, pravo, jezikoslovje, književnost, glasba, filozofija, naravoslovje, politologija, psihologija, religija in sociologija.

Oxford Handbooks Online vodi uredniški odbor vodilnih svetovnih znanstvenikov. Vsak priročnik ponuja temeljit uvod v teme, kritičen pregled trenutnega stanja področij, preučuje in vzpostavlja temelje znanosti ter določa možnosti za nove raziskave. Trajni dostop je omogočen do učbenikov, katerih seznam najdete na povezavi.

Dostop je na voljo z lokacij UL, CTK, NIB in NUK; oddaljeni dostop pa za študente in osebje UL, CTK, NIB in NUK ter člane knjižnic UL, CTK, NIB in NUK.

Vstopna točka: http://nukweb.nuk.uni-lj.si/login?url=https://academic.oup.com/pages/oxford-handbooks

Projekt EODOPEN v letu 2022 

V letu 2022 smo v okviru projekta EODOPEN aktivno nadaljevali s projektnimi dejavnostmi, vzpostavili sodelovanje z različnimi deležniki in uporabnikom prek portala dLib.si ponudili vsebinsko raznoliko digitalizirano gradivo.

Vabimo vas, da si ogledate dve infografiki, ki prikazujeta našo dejavnost v preteklem letu, kot tudi pet do sedaj največkrat prenesenih del v formatu PDF in formatu ePub na portalu dLib.si. Hkrati vas vabimo k ogledu gradiva, ki smo ga v okviru projekta že digitalizirali in nam na obrazec ali elektronsko pošto posredujete vaše predloge za digitalizacijo gradiva. Sodelavke na projektu EODOPEN se že veselijo nadaljnjega sodelovanja.

Daljši prispevek je na voljo na portalu Knjižničarske novice.

klikni na sliko za povečavo

EODOPEN ali eBooks-On-Demand-Network Opening Publications for European Netizens (E-knjige po naročilu – odpiranje dostopa do gradiva za evropske uporabnike spleta) je štiriletni projekt, ki ga sofinancira Evropska komisija v okviru programa Ustvarjalna Evropa, in katerega cilj je neposredno sodelovanje z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi skupnostmi pri izbiri gradiva 20. in 21. stoletja za digitalizacijo. Države partnerice projekta so Avstrija, Češka, Estonija, Litva, Madžarska, Nemčija, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Švedska. Skupna vrednost projekta je približno 4 milijone evrov.

Podelitev Trubarjevih priznanj za leto 2022

Ohranjanje pisne kulturne dediščine slovenskega naroda sodi med najpomembnejše naloge Narodne in univerzitetne knjižnice, saj s tem zagotavljamo dostopnost nacionalno pomembnega gradiva za študij in raziskovanje, ki spodbujata znanstveno, kulturno in umetniško produkcijo jutrišnjega dne.

V čast nam je, da imamo ob sebi posameznike, ki nam pomagajo pri zbiranju, ohranjanju in promociji gradiva. Za pomembne zasluge pri ohranjanju slovenske pisne kulturne dediščine se bomo zahvalili in osebno izrekli poklon prejemnikoma Trubarjevega priznanja za leto 2022.

Priznanji bomo podelili v četrtek, 19. januarja 2023, ob 12. uri, v čitalnici Rokopisne zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice. Zbrane bosta nagovorila Viljem Leban, ravnatelj NUK, in mag. Marijan Rupert v imenu Komisije za podeljevanje Trubarjevega priznanja. Z glasbenim nastopom bo podelitev obogatil duo violončelov Lee in Vala Hojs.

Prijazno vabljeni.

Nova knjiga dr. Damjana Prelovška o Narodni in univerzitetni knjižnici

»S svojimi izvirnimi rešitvami in iztanjšanimi oblikovnimi prijemi se Narodna in univerzitetna knjižnica uvršča med inkunabule evropske arhitekture dvajsetega stoletja in bo zato ostala predmet občudovanja ter vir navdiha tudi prihodnjim generacijam.« dr. Damjan Prelovšek

Ob zaključku Plečnikovega leta je iz tiskarne prišla nova monografija Narodna in univerzitetna knjižnica, delo dr. Damjana Prelovška, mednarodno priznanega raziskovalca in avtorja številnih monografij, znanstvenih člankov in drugih prispevkov o Plečnikovem življenju in delu. Knjigo smo v NUK izdali skupaj z Umetnostnozgodovinskim inštitutom Franceta Steleta ZRC SAZU in Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani. 

Predstavitev Plečnikove palače NUK kot izjemnega arhitekturnega in umetniškega dela temelji na natančni analizi predhodnih študij, načrtov različnih variant, izvedbenih načrtov stavbe in med ustvarjalnim procesom nastalih skic pa tudi fotografij, nastalih v posameznih fazah gradnje in poznejših posnetkov stanja zgradbe. S takšno zasnovo je v knjigi prvič zbrano in na enem mestu predstavljeno obsežno in zelo dragoceno gradivo o zgodovini stavbe. Na 280 straneh prinaša zgodovinsko in teoretsko predstavitev, odlične reprodukcije avtorskih fotografij ter načrtov in skic iz javnih in zasebnih arhivov.

Na spletni strani NUK najdete podrobnosti o monografiji in elektronsko naročilnico.

Digitalizacija del Ivana Vavpotiča

Na današnji dan, 11. januarja leta 1943, je umrl Ivan Vavpotič, slovenski slikar, ilustrator in scenograf.

V Slikovni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice hranimo kar nekaj Vavpotičevih podob na različnih nosilcih. Njegove slike, razne ilustracije ali portrete slovenskih kulturnih ustvarjalcev najdemo na fotografijah in reprodukcijah, na razglednicah, v knjižnih oz. revijalnih prilogah in koledarjih, hranimo pa tudi njegove avtorske plakate in originale, ekslibris, risbe ter akvarele.

Ob osemdesetletnici Vavpotičeve smrti smo digitalizirali nekatera njegova najbolj zanimiva dela in originale, ki še niso bila objavljena na Digitalni knjižnici Slovenije. Ogledate si jih lahko na povezavi: www.dlib.si/sh/0C5800CD

Koncertni plakati Janija Kovačiča

Lani smo v Narodni in univerzitetni knjižnici prejeli koncertne plakate slovenskega glasbenika in kantavtorja Janija Kovačiča ter nekaj njegovih avtorskih risb. Gradivo smo uvrstili v Slikovno zbirko Narodne in univerzitetne knjižnice, kjer že hranimo več kot 10.000 plakatov. Digitalizirane si lahko ogledate na portalu Digitalne knjižnice Slovenije.

Narodna in univerzitetna knjižnica se gospodu Janiju Kovačiču za darovano gradivo najlepše zahvaljuje.

Nove pridobitve v Zbirki drobnega tiska in sive literature NUK

V preteklih mesecih smo Zbirko drobnega tiska in sive literature obogatili z izjemno zanimivimi pridobitvami.

Reklamna zgibanka Veletrgovine sukna in manufakture R. Miklauc

Reklamna zgibanka ponuja zgodovinski oris ekonomsko-gospodarske panoge Slovenije. Na naslovnici lahko preberemo, da je bila Veletrgovina R. Miklauc, ustanovljena leta 1869 in je v nakup ponujala raznovrstno blago za moške obleke in bogato zalogo ženskega modnega blaga. Iz nagovora lastnika veletrgovine lahko sklepamo, da je zgibanka najverjetneje izšla nekje leta 1929. Besedilo nam ponuja vpogled v skoraj že pozabljeno besedoslovje (npr. volneni delin in podelin, kamagarn, lister itd.), ilustracija na naslovnici pa orisuje čas preteklosti, kar pove tudi dodatek k imenu »pri Škofu«, ki nakazuje, da se je veletrgovina nahajala v bližini ljubljanske Stolnice. Danes v stavbi omenjene veletrgovine domujeta banka in sladoledarnica.

Vozni red iz leta 1922

Čeprav na prvi pogled zgibanka deluje kot reklamno gradivo za Veletrgovino A. Šarabon, ki je bila v Ljubljani ustanovljena leta 1886, nas ob odprtju čaka presenečenje – pa ne v obliki mlete pražene kave, ki jo je med drugim ponujala veletrgovina s »kolonijalno robo in deželnimi pridelki,« temveč v obliki koledarja za leto 1922. Zgibanka na 6 straneh ponuja tudi zemljevid želežniške povezave iz Ljubljane in podroben vozni red z urami in kraji. Prav tako lahko v zgibanki zasledimo informacijo o Tržiški progi, ki je bila speljana med Ljubljano in Kamnikom. Promet je stekel 28. januarja 1891, zadnji vlak pa je iz Tržiča odpeljal 15. januarja 1966 ob 15. uri.

Reklamni letak tovarne Kolinska

Reklamni letak tovarne Kolinska je dober primer promocijskih strategij, ki so jih uporabljali v času naših babic; leta 1909 je bila namreč ustanovljena tovarna Kolinska, podružnica češke tovarne kavne primesi. Konec leta 1925 je prešla v roke slovenskih gospodarstvenikov, tako da je pomembna tudi z gospodarsko kulturnega vidika. Letak ima 2 strani, besedilo je natisnjeno v srbskem oz. hrvaškem jeziku, kar kaže na to, da so svoje proizvode (v našem primeru pecilni prašek in vanilijev sladkor Regina) širili tudi na širši trg. Leto izida žal ni navedeno. Iz navedenih podatkov pa lahko sklepamo, da je letak izšel nekje po letu 1925 in pred letom 1980.

Razstavni katalog povojnih izumov in tehničnega napredka

»Kar je bilo nekdaj daleč, nam je danes blizu in ni več meja tehničnemu napredku med svetovi in narodi« je misel, ki lepo predstavi vsebino publikacije Povojnih izumov in tehničnega napredka. Razstavni katalog, ki na 144 straneh nudi vpogled v povojne izume, nam osvetljuje tehnični razvoj po 2. svetovni vojni v takrat Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Razstava je potekala v Ljubljanskem gospodarskem razstavišču od 16. do 24. junija leta 1956, v knjigi pa so opisi izumov različnih področij, kot so avtomobilizem, letalstvo, atomska energija, telekomunikacijske naprave in železnice. Poleg opisa razvojnega napredka posameznih panog katalog vsebuje tudi seznam patentov jugoslovanskih izumiteljev in inovatorjev, fotografije industrijskih obratov in barvite reklamne letake za takrat uspešna slovenska podjetja, kot so na primer Saturnus, Elektrotehna Ljubljana, Elma, Color in drugih.

Januarja ponovno večerni študij v NUK

Od 3. do 31. januarja 2023 bodo čitalniški prostori NUK ponovno odprti tudi v večernih urah. V tem času bo uporabnikom od ponedeljka do petka do 22.00 na voljo 196 sedežev v Veliki čitalnici in prostoru za skupinsko učenje. Po 20. uri vstop v knjižnico ni mogoč.

Želimo vam uspešen študij!

Delovni čas med prazniki

Knjižnica bo v naslednjem tednu za uporabnike odprta po naslednjem urniku.

V soboto, 24. in 31. decembra 2022 bo knjižnica odprta po rednem delovnem času, turističnih ogledov ne bo.

Lepe praznike vam želimo in vse dobro v novem letu.

Čas življenja in čas smrti – nova razstava v NUK

Prihodnje leto bo v znamenju dogodkov, ki bodo obeleževali dragocen spomin na življenje in delo pesnika Karla Destovnika- Kajuha, saj je Vlada Republike Slovenije leto 2023 razglasila za Kajuhovo leto. V Narodni in univerzitetni knjižnici se bomo tem dogodkom pridružili že ob zaključku letošnjega leta.

22. decembra 2022, ob 19. uri, v avli pred Veliko čitalnico odpiramo razstavo Čas življenja in čas smrti: Karel Destovnik - Kajuh (1922–1944).

Kajuhove pesmi so tudi dokument človeškega bivanja v strašni dobi socialne negotovosti, prelomnih družbenih sprememb in krvave vojne, ki so v temelju zamajale človečnost v celotni skupnosti. Njegove pesmi so nosilke njegovega izvirnega poetičnega poslanstva, ki socialnim krivicam in vojni navkljub pred vse postavlja jasno sporočilo humanizma, zato je Kajuhovo izročilo aktualno tudi danes.

Naslov razstave Čas življenja in čas smrti ponazarjata dve uri iz Kajuhovega življenja: drobna ženska zapestna urica, ki jo je imel pri sebi ob smrti, in stenska ura z domačije, kjer je padel v smrt. Na razstavi sta postali prispodoba minljivosti življenja, ki nam vsem odšteva sekunde do konca bivanja, hkrati pa vabita k razmisleku o neskončnem trajanju in nesmrtnosti v prostoru umetnosti, ki ga je Kajuh za vedno obogatil s svojo poezijo.

Na razstavi, ki je nastala v sodelovanju Knjižnice Velenje in NUK, bo predstavljeno Kajuhovo življenje in delo z obsežnim izborom fotografij, osebnih dokumentov ter rokopisov njegovih pesmi, pisem in korespondence. Avtorja razstave sta mag. Marijan Rupert in Vlado Vrbič, oblikoval jo je Maj Blatnik. Ogledali si jo boste lahko do 6. maja 2023 v Razstavni dvorani NUK, vsak dan od ponedeljka do sobote med 10. in 18. uro.

Prijazno vabljeni na odprtje in ogled razstave!

Rokopisna zapuščina skladatelja Blaža Arniča

V Glasbeni zbirki NUK smo v dar pridobili rokopisno zapuščino skladatelja Blaža Arniča.

Blaž Arnič (1901-1970) je eden najpomembnejših slovenskih skladateljev 20. stoletja, ki je zapustil izrazit simfonični opus. Rokopisna zapuščina poleg partitur vseh devetih simfonij obsega sedemnajst partitur simfoničnih pesnitev in drugih orkestrskih del, devet inštrumentalnih koncertov, komorna in solistična dela, zborovske skladbe ter skice in fragmente.

Skrbno zbrane in hranjene izvirne zapise del svojega očeta sta NUK podarila Blaženka Arnič Lemež in Lovrenc Arnič.

Za prejeti dar se jima iskreno zahvaljujemo.

Obisk direktorja Nacionalne in univerzitetne knjižnice Bosne in Hercegovine, dr. Ismeta Ovčine

V petek, 9. 12. 2022, se je na kratkem obisku v NUK mudil dr. Ismet Ovčina, direktor Nacionalne in univerzitetne knjižnice Bosne in Hercegovine (Nacionalna i univerzitetska biblioteka Bosne i Hercegovine). Srečal in pogovoril se je z Viljemom Lebanom, ravnateljem NUK, in si nato ogledal tudi prostore knjižnice.

Digitalizacija in objava publikacij Josipa Žontarja

V okviru projekta EODOPEN smo digitalizirali in prosto objavili dvajset publikacij Josipa Žontarja (1895–1982), slovenskega pravnika, arhivarja, zgodovinarja in učitelja. Objavljena so predvsem dela s področja lokalne zgodovine Kranja z okolico, med drugim tudi prva izdaja dela Zgodovina mesta Kranja, za katero je prejel državno priznanje.

Dedičem se iskreno zahvaljujemo za pridobljena soglasja in prizadevanje, da smo digitalizirali večjo količino njegovih del, saj smo se na pobudo uporabnika prvotno nanje obrnili le za delo Zgodovina mesta Kranja. Hkrati se zahvaljujemo tudi za podarjeno delo, ki ga v naši zbirki še nismo imeli.

Vabimo vas k ogledu njegovih del: www.dlib.si/sh/8905619B.

Pomagajte pri izboru gradiva z oddajo obrazca za podajanje predlogov za digitalizacijo.

EODOPEN ali eBooks-On-Demand-Network Opening Publications for European Netizens (E-knjige po naročilu – odpiranje dostopa do gradiva za evropske uporabnike spleta) je štiriletni projekt, ki ga sofinancira Evropska komisija v okviru programa Ustvarjalna Evropa, in katerega cilj je neposredno sodelovanje z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi skupnostmi pri izbiri gradiva 20. in 21. stoletja za digitalizacijo. Države partnerice projekta so Avstrija, Češka, Estonija, Litva, Madžarska, Nemčija, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Švedska. Skupna vrednost projekta je približno 4 milijone evrov.

Predsednik vlade obiskal NUK, kjer se je vlada zavezala k izgradnji NUK 2

Včeraj, 29. novembra, je NUK obiskal predsednik vlade dr. Robert Golob s sodelavci in si v spremstvu ministra za izobraževanje, znanost in šport dr. Igorja Papiča in ravnatelja NUK Viljema Lebana ogledal prostore knjižnice. Po ogledu prostorov in razstave so spregovorili o načrtih vlade glede gradnje NUK 2, v izjavi za medije pa je jasno povedal, da si bo vlada prizadevala uresničiti projekt izgradnje nove knjižnice. Težko pričakovana gradnja se bo predvidoma začela konec leta 2023 in bo trajala do leta 2026. Celotna investicija, ki vključuje tudi vso opremo, je vredna okoli 102 milijona evrov. Večji del sredstev nameravajo zagotoviti v okviru vladnega Načrta za okrevanje in odpornost, ki je podlaga za koriščenje sredstev evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost, preostalo pa iz proračuna.

Predsednik vlade dr. Robert Golob je poudaril, da so knjižnice pomembne za razvoj in prihodnost kateregakoli naroda, za slovenskega še posebej.

»Ravno pisana beseda je tista, ki nas je postavila na svoje mesto v Evropi, in to bistveno prej, kot smo postali državotvorni. Prav zato je dolžnost politike, da spodbuja razvoj biti slovenskega naroda še naprej. Izredno sem vesel, da smo lahko naredili ta zadnji simbolni korak, ne le, da smo potrdili svojo odločenost, da v investicijo gremo in da bo objekt zgrajen najverjetneje še v tem mandatu, temveč smo s plačilom komunalnega prispevka to odločenost tudi konkretno dokazali.«

Predsednik vlade je še povedal, da je tudi sam pogosto zahajal v NUK, ki ga je vselej navdajal s ponižnostjo. »To je sporočilo za vse nas, da se splača priti v ta hram čim bolj pogosto, ker se takrat zavemo svoje majhnosti, po drugi strani pa odgovornosti do naroda. To je naša zgodovinska dolžnost. Veselim se prihodnosti, ko bo NUK 2, ki bo spodbujal spoznavanje in kreiranje novih idej in znanj za prihodnost, zgrajen.«

Minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Igor Papič je projekt NUK 2 aktivno spremljal vsaj zadnjih pet let, z vsemi zastoji in zagoni, zato je z veseljem predal sporočilo vlade, ki se je odločila, da pripelje ta projekt do konca, do izgradnje. »Prejšnji teden smo vplačali komunalni prispevek, kar pomeni, da bomo v tednu ali dveh pridobili gradbeno dovoljenje. Glede nadaljnjega poteka v letu 2023 imamo zagotovljena sredstva v okviru našega ministrstva, v tej fazi bo treba zaključiti projektno dokumentacijo in dokončati arheološke raziskave, ki še potekajo na manjšem delu parcele. Načrtujemo, da bomo v drugi polovici prihodnjega leta začeli s postopki javnega razpisa za izbiro izvajalca gradbeno-obrtniških del. Če bo vse po načrtih, bomo gradbena dela začeli konec leta 2023, najpozneje pa v začetku leta 2024,« je povedal minister in dodal, da bo projekt predvidoma zaključen leta 2026.

Ravnatelj NUK Viljem Leban je poudaril, da bodo z NUK 2 pridobili predvsem uporabniške prostore, medtem ko glavnina prostorov za hrambo knjig ostaja v sedanjih prostorih na Leskoškovi cesti v Ljubljani. »NUK je tudi univerzitetna knjižnica, ki uporabnikom ponuja veliko več kot samo sedež in mizo, namreč različne prostore, v katerih se pretakajo informacije in znanje. Tak prostor Ljubljana, Slovenija in Ljubljanska univerza močno potrebujejo.« Matija Bevk iz Biroja Bevk in Perović pa dodal, da so pri snovanju objekta sledili povezavi z mestom, ki je eden izmed ključnih aspektov zasnove, pri čemer so se naslonili tudi na ostanke Emone, na katerih bo stal objekt.

Posebna ponudba knjižnic mreže EOD

Med 25. novembrom in 15. decembrom 14 evropskih knjižnic iz mreže EOD omogoča digitalizacijo knjig (*do 250 strani), ki so proste avtorskih pravic, po posebni ceni 10 EUR. Knjige si lahko ogledate v vzajemnem katalogu EOD.

Naročite digitalno kopijo in povečajte javni dostop do kulturne dediščine!

V akciji sodelujejo naslednje knjižnice: Narodna knjižnica Estonije, Univerzitetna knjižnica Tartu (Estonija), Univerzitetna knjižnica Greifswald, Univerzitetna knjižnica Regensburg, Tehnična knjižnica Češke, Knjižnica češke akademije znanosti, Raziskovalna knjižnica v Olomoucu (Češka republika), Narodna knjižnica Češke republike, Univerzitetna knjižnica Bratislava (Slovaška), Narodna in univerzitetna knjižnica (Slovenija), Univerzitetna in deželna knjižnica Tirolske (Avstrija), Knjižnica medicinske fakultete Dunaj (Avstrija), Knjižnica Akademije likovnih umetnosti Dunaj (Avstrija), Narodna knjižnica Švice.

*Popust velja za prvih 250 strani, naprej se obračunava po veljavnem ceniku. 

Projekt EODOPEN na konferenci Zmoremo - videti naprej

17. novembra 2022 smo se s predstavitvijo projekta EODOPEN udeležili mednarodne konference Zmoremo – videti naprej, ki jo je organiziral Učni center Mestne knjižnice Ljubljana v okviru Erasmus+ projekta TECH.LIBRARY. Strokovna konferenca se je osredotočala na delo s slepimi in slabovidnimi in dobre prakse, ki jih izvajajo knjižničarji v Sloveniji ter Hrvaški.

Zbranim slušateljem smo predstavili aktivnosti in raziskave, ki potekajo v okviru projekta EODOPEN na področju izboljšanja digitaliziranih del za slepe in slabovidne, smernice, ki smo jih v okviru projekta pripravili v lanskem letu, poskusni uvedbi formata EPUB in bodočem delu v letu 2023.

Pomagajte pri izboru gradiva z oddajo obrazca za podajanje predlogov za digitalizacijo.

EODOPEN ali eBooks-On-Demand-Network Opening Publications for European Netizens (E-knjige po naročilu – odpiranje dostopa do gradiva za evropske uporabnike spleta) je štiriletni projekt, ki ga sofinancira Evropska komisija v okviru programa Ustvarjalna Evropa, in katerega cilj je neposredno sodelovanje z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi skupnostmi pri izbiri gradiva 20. in 21. stoletja za digitalizacijo. Države partnerice projekta so Avstrija, Češka, Estonija, Litva, Madžarska, Nemčija, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Švedska. Skupna vrednost projekta je približno 4 milijone evrov.

fotografija: Milena Bon (NUK)

NUK na knjižnem sejmu

V tem tednu je na sporedu že 38. Slovenski knjižni sejem, ki se po vrsti let v Cankarjevem domu seli na Gospodarsko razstavišče. Za obiskovalce bo odprt od danes, 22. novembra, do nedelje, 27. novembra. Vsak dan od 9. do 20. ure, na zaključni dan, v nedeljo, pa do 18. ure. Na sejmu se bo predstavila tudi naša knjižnica z vizijo izgradnje nove knjižnice NUK 2. Najdete nas v Stekleni dvorani (C).

Lepo vabljeni!

Dar filmske zapuščine Andreja Stojana

Narodni in univerzitetni knjižnici je bila 11. novembra 2022 v dar dana filmska zapuščina Andreja Stojana (1934-2010). Andrej Stojan velja za enega izmed pomembnejših povojnih filmskih in televizijskih režiserjev. Leta 1986 je za svoje filmsko delo prejel nagrado Metoda Badjure. Med njegove najpomembnejše dosežke štejemo med drugim režijo TV-nadaljevanke Manj strašna noč (1981), televizijski triptih o Primožu Trubarju (1985), režijo filma Hči mestnega sodnika (1994). Zapuščina Andreja Stojana, ki jo je Narodna in univerzitetna knjižnica prejela od njegove vdove, g. Elka Gudrun Stojan, obsega zlasti snemalne knjige z originalnimi skicami in opombami. Ga. Stojan je zapuščinsko gradivo osebno izročila dr. Ines Vodopivec, pomočnici ravnatelja za vodenje strokovnega dela in Mihi Maliju, skrbniku Filmske zbirke v NUK.

Ge. Elki Godrun Stojan se za dar najlepše zahvaljujemo.

Ga. Jožica Hafner, g. Miha Mali (vodja Filmske zbirke NUK), dr. Ines Vodopivec (pomočnica ravnatelja NUK),  ga. Elka Gudrun Stojan

S tržaškega naslova, simpozij o Borisu Pahorju v atriju ZRC SAZU

V sredo, 23. novembra, bo pod okriljem Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU in sodelovanju s Slovensko matico v Ljubljani ter Narodno univerzitetno knjižnico potekal veliki simpozij o Borisu Pahorju in njegovem duhovnem sopotniku Edvardu Kocbeku: S tržaškega naslova. Med 8.40 in 17.15 se bo v Atriju ZRC SAZU zvrstila vrsta izjemno zanimivih prispevkov, ki bodo tematizirali delo Borisa Pahorja kot pričevalca 20. stoletja, angažiranega literarnega intelektualca, v odnosu do Edvarda Kocbeka in skozi spomin najbližjih. Dogodek je del projekta Književna republika Borisa Pahorja, katerega partner smo tudi Narodna in univerzitetna knjižnica, simpozij pa poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.

Več informacij, program in povzetki prispevkov so na voljo na spletni strani Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU.

Pridružujemo se povabilu na simpozij.

Milijonti digitalni objekt za rojstni dan Digitalne knjižnice Slovenije

Digitalna knjižnica Slovenije je dosegla nov izjemen mejnik. Pred kratkim smo objavili delo Jurija Vege Sammlung mathematischer Tafeln (1865) - milijonti digitalni objekt na portalu www.dlib.si.

Ta lahko predstavlja le še enega v vrsti mnogih vsebin naše kulturne in znanstvene dediščine, ki so bila najširši javnosti v toku vseh dosedanjih let dana v razumevanje, spoznavanje in ponovno uporabo; lahko pa ga imenujemo mejnik vztrajnosti, želje po uporabi digitalnega gradiva naše kulturne in znanstvene zgodovine, odgovornosti do trajnega ohranjanja ter sodobne spodbude k ustvarjalnosti na raziskovalnem področju in pestremu preživljanju prostega časa.

Digitalna knjižnica Slovenije konec novembra 2022 praznuje 17. rojstni dan. Spletno mesto www.dlib.si je postalo sinonim za prosti dostop do pisnih zakladov slovenskega naroda ter sodobnih strokovnih in znanstvenih vsebin; obenem pa tudi pomemben in zanesljiv informacijski vir, ki predstavlja bistveni sestavni del sodobne izobraževalne in znanstvenoraziskovalne infrastrukture. Vse to potrjujejo tudi statistični podatki, ki jih redno zbiramo. V letu 2022 je portal Digitalne knjižnice Slovenije obiskalo 603.529 uporabnikov, ki so si skupaj ogledali 4.560.954 strani. Skupaj je bilo s prenosom datotek opravljenih 4.758.027 vpogledov v vsebine. Med temi je bil najpogosteje prenesen komplet razglednic ljubljanskega Kongresnega trga in Parka Zvezda.

Na portalu je v tem hipu na voljo 1.002.192 enot (in še večje število digitalnih objektov). Največ je besedil (957.848) in slikovnega gradiva (36.406). Dostopno je okoli 20.532 digitaliziranih knjig in številno neknjižno gradivo (fotografije, razglednice, notno gradivo, zemljevidi). Na letni ravni na dLib.si dodamo okoli 50.000 novih enot, gradivo urejamo v tematske zbirke in razvijamo orodja za iskanje. V tem času bi posebej izpostavili projekt Incunabula Slovenica, ki nam omogoča, da lahko digitaliziramo in prosto dostopamo do najdragocenejšega tiskanega gradiva, ki je nacionalni kulturni spomenik. Projekt od leta 2020 izvajamo s sofinanciranjem in podporo Nacionalnega odbora za program Spomin sveta UNESCO, sodelujemo pa z različnimi dediščinskimi ustanovami.

Za razvoj in vzdrževanje kot tudi za večji del gradiva, ki je na voljo na portalu, skrbi Narodna in univerzitetna knjižnica, a s posredovanjem gradiva portal sooblikujejo tudi številni partnerji, predvsem slovenske knjižnice in druge dediščinske ustanove, izvorno digitalne vsebine pa prispevajo predvsem fakultete, znanstveni inštituti, založniki, avtorji in Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. Ob tej priložnosti se vsem partnerjem iskreno zahvaljujemo.

Še naprej prijazno vabimo k raziskovanju na dLib.si.

Na dan odprtih vrat slovenske kulture spet vabimo v NUK

Spet je tu Ta veseli dan kulture. Tudi v Narodni in univerzitetni knjižnici se v soboto, 3. decembra 2022, pridružujemo dogodkom, s katerimi odpiramo vrata praznovanju slovenske kulture in ustvarjalnosti.

10.00 obisk restavratorske delavnice NUK na Leskoškovi 12
Predstavili bomo restavratorsko delavnico in dejavnosti Oddelka za zaščito in restavriranje. Sodelavci vam bodo prikazali postopke zaščite novo pridobljene zapuščine velikana slovenske književnosti Borisa Pahorja, konserviranje-restavriranje in zaščito srednjeveških rokopisnih fragmentov ter še marsikaj zanimivega.

11.00 ogled skladišč NUK na Leskoškovi 12
Ogledali si bomo naše skladiščne prostore na drugi lokaciji, Leskoškovi cesti v Ljubljani, kjer hranimo večji del svoje knjižne zbirke.

18.00 večerni ogled NUK na Turjaški
Knjižnična palača NUK na Turjaški ulici obiskovalcu v večernih urah ponudi edinstveno doživetje. V soju žepnih svetilk bomo s posebno pozornostjo osvetlili številne podrobnosti in ideje, ki jih je arhitekt Plečnik uresničil v svoji knjižnični palači. Zgodbe knjižnice, njenih zakladov in arhitekture bodo skozi nepozabni večerni sprehod po številnih hodnikih, med čitalniškimi mizami in knjižnimi policami NUK ostale dragocen spomin, ki bo navduševal še dolgo po obisku.

Ta dan boste med 9.00 in 14.00 lahko vrnili gradivo brez plačila zamudnine, saj bo za gradivo, ki mu je potekel rok izposoje, veljala amnestija na zamudnino in opomine (ne velja za gradivo, ki je predano v postopek izterjave).

Med 14.30 in 18.00 pa si boste lahko brezplačno ogledali osrednji del Plečnikove palače z Veliko čitalnico in razstavo Plečnikova knjižnica, ustvarjena za vse čase, ki bo na ogled le še ta dan.

Vsi ogledi so brezplačni, a sprejmemo lahko omejeno število obiskovalcev, zato so obvezne prijave na dogodki@nuk.uni-lj.si. Prosimo vas, da nam ob prijavi sporočite, ali se boste udeležili

1. dopoldanskega ogleda skladišča in restavratorske delavnice na Leskoškovi cesti ali
2. večernega ogleda NUK na Turjaški ali
3. morebiti obojega.

Prijazno vas vabimo, da se nam pridružite na ta veseli dan kulture.

ICARUS konferenca prihodnje leto v znamenju projekta E-Routes

ICARUS Hrvaška pripravlja 8. konferenco z naslovom Izboljšanje izkušnje dediščine – raziskovanje kulturnih poti (Enhancing heritage experience – exploring cultural routes), ki bo 23. in 24. marca 2023 v Šibeniku. Konferenca bo organizirana v okviru projekta E-ROUTES: časovne poti po Evropi (Time travel routes through Europe), v katerem sodeluje tudi Narodna in univerzitetna knjižnica. Projekt naslavlja predvsem naraščajočo potrebo po predstavljanju in promociji kulturne dediščine ter sodobne umetniške produkcije v povezavi z izkušnjo potovanja po Evropi v preteklosti in danes. Zato je tudi cilj konference predvsem povezati mednarodne strokovnjake s področij kulture, dediščine, turizma, izobraževanja in visokega šolstva.

Osrednja tema konference je predstavljanje kulturnih poti za moderne popotnike z vidika ohranjanja in promocije kulturne in jezikovne raznolikosti znotraj evropske kulturne dediščine. Glavni namen konference pa seveda spodbuda k pogovoru med raziskovalci, izvajalci, kuratorji, knjižničarji, arhivisti in umetniki o novih pristopih k predstavljanju teh popotnih poti najširši javnosti.

Pridružujemo se vabilu k oddaji predlogov za prispevek, zadnji rok za oddajo je 15. januar 2023. Dodatne informacije in podrobna navodila najdete v dopisu organizatorja. 

Nove pridobitve v Zbirki starih tiskov NUK

Pred kratkim smo Zbirko starih tiskov Narodne in univerzitetne knjižnice obogatili s tremi izjemno zanimivimi knjižnimi deli. Vsa dela predstavljajo odlično dopolnitev zbirke starih tiskov, ki obsega približno 40.000 enot od začetka tiskarstva do leta 1850, in odlični viri vsem raziskovalcem preteklosti slovenskega jezika, krajev in naše kulturne zgodovine.

• Joseph Carl Hofrichter, Der Wegweiser durch Steiermark und die nächsten Länder (1843): Knjiga je prva izdaja te redke publikacije, namenjena popotnikom po deželi Štajerski, kar vključuje tudi slovenske kraje. Izšla je v Gradcu. V njej je avtor Joseph Carl Hofrichter opisal značilnosti in zanimivosti štajerskih mest z njihovimi okolicami. Knjiga vsebuje tudi tabele s podatki o številu prebivalcev v različnih mestih in farah v njihovih okrožjih, gradovih, gospodarstvu, rudnih bogastvih ter naravnih danostih.
• Hieronymus Megiser, Paroemiologia Polyglottos: hoc est: Proverbia Et Sententiae complurium linguarum: Ex Sacris Videlicet Hebraeorum fontibus, atq[ue] ex optimis ... (1605): Hieronymus Megiser je bil nemški šolnik, jezikoslovec in zgodovinar z opusom, ki obsega 42 del v 57 izdajah. L. 1612 je mdr. izdal prvo turško slovnico v nemškem jeziku, kot poliglot pa se je seznanil tudi s slovenščino in napisal Dictionarium quattuor linguarum - prvi večji slovar, kjer je poleg nemščine, latinščine in italijanščine sistematično obravnavano tudi slovensko besedišče. V knjigi Paroemiologia Polyglottos iz l. 1605 (1. izdaja je iz l. 1592), je Megiser zbral pregovore v različnih jezikih. Poleg grških, latinskih, nemških, španskih, turških, hebrejskih, hrvaških, italijanskih idr. je v njej tudi 20 slovenskih. Izvod vsebuje lastniško zabeležko neznanega jezuitskega kolegija iz leta 1726 ter posamezne rokopisne opombe med besedilom.
• Matthäus Dresser, Vngnadische Chronika (1602): Knjiga je izšla v Leipzigu in opisuje zgodovino družine Ungnad, ki izvira iz slovenskega dela Štajerske. Za slovensko zgodovino je še posebej pomemben baron Hans Ungnad von Sonneck, saj je znatno podpiral protestantske pisce z naših, pa tudi ostalih južnoslovanskih področij. Ustanovil je biblični zavod v Urachu, ki je bil prva svetopisemska družba v svetovnem merilu. Delo vodje in nadzornika je opravljal Primož Trubar, v zavodu pa so natisnili enaintrideset del v latinici, glagolici in cirilici ter šest del v italijanščini. Knjiga je še posebej zanimiva zaradi rokopisnih opomb, v katerih je omenjen tudi Janez Vajkard Valvasor.

Spremenjena uporaba Plečnikovega hodnika

V ponedeljek, 7. 11., in torek, 8. 11., bo v prostorih NUK potekala mednarodna delavnica in hekaton Izboljšajte svoj olfaktorni jezik, ki jo organiziramo v sodelovanju z Institutom Jožef Stefan in poteka v okviru projekta ODEUROPA.

Zaradi dogodka bo v ponedeljek, 7. novembra, med 13.00 in 17.00 in torek, 8. novembra, med 9.30 in 17.30 nekoliko motena uporaba prostora za skupinsko učenje ter Plečnikovega hodnika.

Dragocena knjižna zapuščina dr. Edvarda Gobca

Pred kratkim smo v NUK prejeli dragocen knjižni dar, del bogate knjižnice dr. Edvarda Gobca. Filozof, sociolog in antropolog ter zaslužni profesor Državne univerze Kent dr. Gobec je bil med ustanovitelji in nato ravnatelj Slovensko-ameriškega raziskovalnega centra (Slovenian Research Center of America) v Clevelandu, kjer je desetletja požrtvovalno raziskoval, zbiral in arhiviral podatke o slovenskih priseljencih in njihovih potomcih, ki so v ZDA z ustvarjalnim delovanjem na različnih področjih pustili močan pečat. Celo življenje je s posebno skrbjo in ljubeznijo zbiral dela slovenskih avtorjev, avtorjev slovenskih korenin in z njegovo domovino povezana dela, ki so nastala izven nje ter ustvaril zavidljivo knjižnico, ki jo je po svoji smrti želel zapustiti Sloveniji.

V NUK je prispelo skoraj 300 knjižnih naslovov, ki jih nacionalna knjižnica v svoji zbirki še nima in predstavljajo dragocen del v mozaiku spomina slovenskega naroda.

Slavnostna podelitev listin za vpis na Nacionalno listo Spomin sveta UNESCO

V Narodni in univerzitetni knjižnici smo včeraj slavnostno podelili listine za vpis na Nacionalno listo Spomin sveta UNESCO. Prvi izbor predlogov pisne dediščine sestavlja deset enot, ki imajo svojo prepoznavno nacionalno pomembnost.

Listine podeljuje Nacionalni odbor UNESCO za program Spomin sveta, ki deluje pod okriljem Nacionalne komisije za Unesco. Slovenski Nacionalni odbor sestavljajo, po dogovoru z Uradom za Unesco, tri reprezentativne stroke na področju kulture, ki hranijo pisno kulturno dediščino: arhivi, knjižnice in muzeji. Slovenskemu Nacionalnemu odboru UNESCO za program Spomin sveta pa se pridružujeta še predstavnik Ministrstva za kulturo ter Urada za Unesco oz. Slovenske nacionalne komisije za Unesco.

Prvih deset izbranih enot Nacionalne liste Spomina Sveta UNESCO si oglejte na spletni strani Narodne in univerzitetne knjižnice. Med enotami na Nacionalni listi Spomina sveta za leto 2022 je tudi Stiški rokopis, ki ga je za vpis predlagal NUK, in Prešerniana, zapuščina Franceta Prešerna, predlog NUK in Narodnega muzeja Slovenije.

Vabljeni tudi k ogledu fotografij s podelitve.

Obvestilo uporabnikom Velike čitalnice

V četrtek, 27. 10. 2022, bo zaradi prireditve študij v Veliki čitalnici moten med 12.30 in 15.00. V tem času bo glavni vhod v Veliko čitalnico zaprt, zato vas prosimo, da uporabite stranski vhod (prvo nadstropje, desno krilo).

Hvala za razumevanje!

Prvi delovni sestanek projekta E-Routes

V Beogradu je 6. in 7. oktobra 2022 na Fakulteti za organizacijske vede potekal prvi delovni sestanek v okviru projekta E-Routes: Časovne potovalne poti po Evropi.

Posvet je bil osredotočen na pregled in predstavitev zbirk posameznih partnerjev (Bibliotekarsko društvo Srbije, Icarus Hrvaška, Univerza Degli studi di Napoli Federico II, Knjižnica Matice srpske, NUK), ki temeljijo na (digitaliziranem) gradivu posamezne institucije in se vsebinsko navezujejo na zgodovinsko, kulturno in geografsko tematiko. Cilj projekta je namreč umestitev izbranega gradiva v nov kontekst zgodb, ki bi tvorile nove ideje za (mednarodne) tematske potovalne poti. Na programu je bil tudi obisk hiše oz. muzeja Jovana Cvijića, znanega srbskega akademika, pedagoga, geologa ter geografa, ki lepo ponazarja povezovanje naravne in kulturne dediščine ter umeščanje le-te v sodoben turistično-izobraževalen okvir. V načrtovanju je že naslednje srečanje na konferenci v Šibeniku na Hrvaškem naslednjo pomlad, do takrat pa se nadaljuje delo zbiranja in ustvarjanja digitalnih zbirk in njihovo umeščanje v sodobne zgodbe.

Več o projektu lahko preberete na spletni strani E-Routes.eu.

Digitalizacija in objava 26 del Franceta Steleta

V okviru projekta EODOPEN smo digitalizirali in prosto objavili 26 publikacij Franceta Steleta (1886-1972), slovenskega umetnostnega zgodovinarja, konservatorja in rednega profesorja za umetnostno zgodovino. Njegov opus del je še mnogo obširnejši, pri izboru nekaterih najpomembnejših del pa smo sodelovali z Umetnostnozgodovinskim inštitutom Franceta Steleta pri ZRC SAZU.

Dedičem se iskreno zahvaljujemo za podana soglasja za digitalizacijo in prosto objavo njegovih del.

Vabljeni k ogledu gradiva na portalu Digitalne knjižnice Slovenije.

Pomagajte pri izboru gradiva z oddajo obrazca za podajanje predlogov za digitalizacijo.

EODOPEN ali eBooks-On-Demand-Network Opening Publications for European Netizens (E-knjige po naročilu – odpiranje dostopa do gradiva za evropske uporabnike spleta) je štiriletni projekt, ki ga sofinancira Evropska komisija v okviru programa Ustvarjalna Evropa, in katerega cilj je neposredno sodelovanje z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi skupnostmi pri izbiri gradiva 20. in 21. stoletja za digitalizacijo. Države partnerice projekta so Avstrija, Češka, Estonija, Litva, Madžarska, Nemčija, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Švedska. Skupna vrednost projekta je približno 4 milijone evrov.

NUK na 19. Kongresu založnikov (6. oktober 2022)

Na letnem srečanju založnikov na Bledu že tradicionalno sodelujemo tudi predstavniki Narodne in univerzitetne knjižnice, tako je bilo tudi na letošnji, že 19. izvedbi Kongresa založnikov na Bledu (6. oktobra 2022).
Kongres je naslovil predvsem aktualni položaj knjižnega trga, ponudil analize preteklega leta in informacije o pripravah na knjižna sejma v Frankfurtu in Bologni, kjer bo Republika Slovenija častna gostja.

Damijana Kisovec, sodelavka NUK, je na Kongresu predstavila slovensko založniško produkcijo, kot jo beležimo v NUK, na temelju dotoka obveznih izvodov. Ker gre za kongres knjižnih založnikov, je predstavila predvsem podatke, vezane na tiskano knjigo. Svojo predstavitev je začela je s podatki o e-knjigi, kjer je do konca marca 2022 zabeleženih 170 naslovov več kot v letu 2020. Za razliko od tiskanih knjig je pri e-knjigah že v koronskem letu 2020 opazen velik porast produkcije.

Prostor je bil namenjen tudi izzivom za prihodnji razvoj branja in trženja v založništvu ter okroglim mizam. V omizju V iskanju skupne platforme, ustvarjanje preglednih rešitev za knjižni trg je sodelovala tudi dr. Ines Vodopivec, pomočnica ravnatelja NUK za vodenje strokovnega dela. Predstavila je dosedanji razvoj in namen portala Založniki v NUK, možnosti razvoja le-tega in zakonske okoliščine delovanja NUK.

Celotni prispevek o 19. Kongresu založnikov,ki sta ga pripravila Boris Rifl in Damijana Kisovec, lahko preberete na portalu Knjižničarske novice.

Beremo slovensko – spletni bralni klub za slovenske izseljence v ZDA

Kmalu bo zaživel knjižni klub Beremo slovensko, namenjen slovenskim izseljencem in zdomcem, ki živijo v Združenih državah Amerike, in bi radi ohranili stik s slovenskim jezikom. Klub bo deloval v okviru občasnih spletnih srečanjih, kjer se bodo bralci lahko družili ob knjigah in iskrivih pogovorih. Srečanja podpiramo tudi v NUK, kjer v okviru Zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu spodbujamo ohranjanje stika z materinščino in slovenskim izseljencem omogočamo brezplačno članstvo v NUK, s tem pa tudi dostop do e-knjig zbirke Biblos in zvočnih knjig Audibook.

Pridružujemo se vabilu na srečanje knjižnega kluba Beremo slovensko, ki bo v petek, 4. novembra 2022 ob 19. uri (Centralni standardni čas), ko se bo pogovor vrtel okoli romana Draga Jančarja To noč sem jo videl. Prijave na srečanje in ostale informacije najdete na spletni strani Beremo slovensko.

O digitalizaciji inkunabul na konferenci Mikrografije

V sredo, 5. oktobra, je potekala 14. izvedba konference Mikrografija, ki jo pripravlja istoimensko podjetje, že vrsto let prisotno na slovenskem področju informatike, obvladovanja dokumentov in arhivistike. Na konferenci je nastopila tudi Andreja Kozjek, vodja Oddelka za zaščito in restavriranje NUK. V prispevku Digitalizacija inkunabul je kot primer dobre prakse predstavila proces digitalizacije predvsem z vidika konserviranja-restavriranja, torej vse od priprave inkunabul, pregleda stanja, morebitnih poškodb in ocene primernosti za digitalizacijo, izdelave dokumentacije, transporta inkunabul na drugo lokacijo do zahtev, ki jih za izvajalca digitalizacije zahteva naša stroka (ustrezno rokovanje, označevanje in hramba).

fotografija: Mikrografija

Testni dostop do treh referenčnih zbirk

Vabljeni k uporabi in testiranju treh referenčnih zbirk:

• Lexicon of Greek Grammarians of Antiquity je leksikon založbe Brill, ki vsebuje informacije o antičnih gramatikih antičnega Rima in Grčije.
• Encyclopedia of Ancient Greek Language and Linguistics je enciklopedični vir založbe Brill, ki združuje najnovejše raziskave iz različnih disciplin, ki prispevajo k poznavanju stare grščine. Je nepogrešljivo raziskovalno orodje za raziskovalce in študente stare grščine, jezikoslovja, drugih indoevropskih jezikov in svetopisemske literature.
• Oxford Bibliographies je bibliografski vir založbe Oxford University Press, ki pokriva različne tematike družboslovja in humanistike: sociologija, umetnostna zgodovina, literarne vede, verstva, geografija, politologija, psihologija ipd.

Testni dostop je omogočen od 1. 10. 2022 do 31. 10. 2022 z lokacij UL, CTK, NIB in NUK; oddaljeni dostop do virov založbe Brill je omogočen za študente in osebje UL, CTK, NIB in NUK ter člane NUK; oddaljen dostop do vira založbe Oxford je omogočen za študente in osebje UL, CTK, NIB in NUK ter člane knjižnic UL, CTK, NIB in NUK.

Izboljšajte svoj olfaktorni jezik, delavnica in hekaton (Ljubljana, 7. in 8. november 2022)

Kako lahko izračunamo občutek za vonj in ustvarimo modele umetne inteligence za vonj kot kulturni pojav? Kako lahko vonj pomaga povečati vpliv (digitalnih) zbirk kulturne dediščine, jih narediti bolj oprijemljive, kako privabi nove obiskovalce?

To so nekatera najpomembnejša vprašanja evropskega raziskovalnega projekta ODEUROPA, namenjenega raziskovanju in inovacijam na področjih dediščine vonjav in senzoričnega rudarjenja. Za odgovor nanje pripravljamo dvodnevno delavnico in hekaton, kjer bomo predstavili Odeuropa orodja, modele in demonstratorje projekta, ter poudarili možnosti uporabe orodij v galerijah, knjižnicah, arhivih, muzejih in za strokovnjake (predvsem na področjih kulturne dediščine in računalniške analize besedil).

Dogodek je razdeljen na dva dela: v ponedeljek, 7. novembra, bo na programu najprej delavnica in predstavitev za širšo javnost, popoldan in naslednji dan, 8. novembra, pa sledi praktično delo, hekaton, namenjen strokovnjakom s področja kulturne dediščine, digitalne dediščine, znanstvenikom s področja računalništva, zgodovinarjem in (računalniškim) lingvistom.

Program bo potekal v angleškem jeziku, sodelovanje je brezplačno. Za udeležbo na popoldanskem delu prvega dne in drugi dan boste potrebovali svoj prenosni računalnik. Vse informacije najdete na spletni strani NUK.

Prijazno vabljeni k udeležbi, prijave sprejemamo do 25. oktobra prek spletnega obrazca.

Seminar za neformalne založnike

Vabimo vas na seminar za neformalne založnike, ki bo v četrtek, 10. novembra 2022, med 9. in 13. uro prek spletne aplikacije ZOOM.

Seminar je namenjen začetnikom v založniški dejavnosti oziroma vsem, ki občasno izdajajo fizične ali spletne publikacije. Prijave na brezplačni seminar sprejemamo do zapolnitve mest.

Podrobneje o seminarju si lahko preberete na spletni strani NUK. Za dodatna pojasnila smo na voljo na telefonski številki 01 586 13 07 ali na e-naslovu: pavla.meglic@nuk.uni-lj.si.

Vabljeni!

NUK se je pridružil konzorciju E-RIHS

Evropska raziskovalna infrastruktura za dediščinsko znanost (European Research Infrastructure for Heritage Science, E-RIHS) je znanstvena infrastruktura namenjena dediščinski znanosti. V Sloveniji formalno deluje E-RIHS.si kot konzorcij raziskovalnih ustanov, ki nudijo dostop do raziskovalne opreme. Ustanovnima članicama E-RIHS.si, Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) in Univerzi v Ljubljani (UL) so se priključile tudi druge, med njimi Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK). Širitev konzorcija smo obeležili na Slavnostni seji razširjenega konzorcija E-RIHS.si, ki je potekala 20.9. ob 15h v Zbornični dvorani UL.

Ustanovne članice E-RIHS.si so prepoznane na področju raziskav makromolekulskih materialov v kulturni dediščini. NUK se je Laboratoriju za makromolekule v kulturni dediščini e-RIHS.si pridružil s svojim laboratorijem, ki deluje v Oddelku za raziskave NUK in z digitalno infrastrukturo za podporo dediščinske znanosti.

O restavratorsko-konservatorskem delu z zapuščino Karla Destovnika-Kajuha

V NUK hranimo zapuščino Karla Destovnika-Kajuha, ki smo jo pridobivali postopoma iz različnih virov. Zapuščina obsega dve mapi raznovrstnega gradiva na papirju in nekaj predmetov, med katerimi najpomembnejše mesto zasedata kovinska škatlica, v kateri so bile med drugo svetovno vojno na Ponikvarjevem vrtu skrite Kajuhove pesmi in pisma, napisana ljubljeni Silvi, ter majhna ročna ura, ki jo je nosil ob smrti na Žlebnikovi domačiji v Belih Vodah.

Nedavno pridobljena zapuščina še ni bila dokončno bibliografsko obdelana, sestavljajo jo posamezne pesmi, rokopisni zvežčiči, pisma in korespondenca, fotografije, partizanska beležnica, redki prvi natisi pesmi iz partizanskih tiskarn ter drugo manj pomembno gradivo (časopisni izrezki, prepisi pesmi itd.). Zaradi turbulentnega časa druge svetovne vojne, v katerem so dokumenti iz zapuščine nastajali, in zaradi potrebe po skrivanju, so dokumenti utrpeli nemalo poškodb, kot so raztrganine in zmečkanine, nekateri pa so tudi porumeneli, kar je običajna posledica staranja papirja, še posebej če je ta izdelan iz manj kakovostnih surovin.

Vabljeni k branju prispevka o delu s Kajuhovo zapuščino.

Sedmo mednarodno srečanje projekta EODOPEN

Jesensko pestro srečanje projekta EODOPEN (E-knjige po naročilu – odpiranje dostopa do gradiva za evropske uporabnike spleta) je potekalo med 7. in 8. septembrom. Gostila ga je Univerzitetna knjižnica v Greifswaldu (Nemčija). Srečanja se je udeležilo približno 40 predstavnikov iz skupno enajstih držav. Iz Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) sta se srečanja udeležili dr. Alenka Kavčič-Čolić in Andreja Hari, ki vodita projektno delovno skupino Dostavni formati digitaliziranega gradiva za uporabnike s posebnimi potrebami  = Delivery formats of digitised material for special needs.

Delovna skupina se ukvarja z dostopom do digitaliziranih del, ki se večinoma ustvarjajo v datotečnem formatu PDF, bralcem mobilnih naprav ter slepim in slabovidnim bralcem. Zato so glavni poudarek naših raziskav uporaba ustreznih datotečnih formatov in izvedba postopkov pri digitalizaciji, ki lahko ponudijo optimalne rezultate in olajšajo pripravo gradiva za lažji dostop omenjenima dvema skupinama bralcev.

Celotno poročilo projektnega srečanja si lahko preberete na portalu Knjižničarske novice.

 fotografije in kolaž: Andreja Hari

EODOPEN ali eBooks-On-Demand-Network Opening Publications for European Netizens (E-knjige po naročilu – odpiranje dostopa do gradiva za evropske uporabnike spleta) je štiriletni projekt, ki ga sofinancira Evropska komisija v okviru programa Ustvarjalna Evropa, in katerega cilj je neposredno sodelovanje z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi skupnostmi pri izbiri gradiva 20. in 21. stoletja za digitalizacijo. Države partnerice projekta so Avstrija, Češka, Estonija, Litva, Madžarska, Nemčija, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Švedska. Skupna vrednost projekta je približno 4 milijone evrov.

Letošnji Dnevi evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine v znamenju (vz)trajnosti

Med 24. septembrom in 8. oktobrom 2022 bodo spet potekali Dnevi evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine, ki vsako jesen združi strokovnjake, učitelje in učence, predstavnice in predstavnike društev in lokalnih skupnosti na praznovanju naše skupne dediščine. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije skupaj s sodelujočimi organizacijami letos pripravlja skoraj 400 dogodkov, program je na voljo na spletni strani ZVKDS.

Tema letošnje izvedbe Dnevov je (vz)trajnostna dediščina, ki izvira v človeku, družini, prenaša tradicijo in uporablja vire iz lokalnega okolja, pomembno vpliva na boljšo kakovost življenjskega okolja, bolje povezano skupnost in večje medkulturno razumevanje. Dediščina, ki je vedno bila trajnostna, navdih na mnogih področjih življenja v sedanjosti in osnova za trajnostno prihodnost.

Tudi v NUK se pridružujemo letošnjim Dnevom evropske kulturne dediščine in Tednu kulturne dediščine, saj skrbimo za zbiranje, ohranjanje in promocijo pisne kulturne in znanstvene dediščine Slovenije. 29. septembra 2022 vas vabimo na predstavitev varovanja in ohranjanja knjižničnega gradiva, kjer boste lahko tudi sodelovali pri preprostem konservatorsko-restavratorskem postopku. Predstavitev bo potekala v prostorih NUK na Leskoškovi cesti 12, od 9.00 do 16.00. Za več informacij se lahko obrnete na vodjo Oddelka za zaščito in restavriranje, Andrejo Kozjek.

Vabljeni k raziskovanju kulturne dediščine.

Prostori kavarne NUK na voljo za sprostitev ob kavi ali prigrizku 

Uporabniki in zaposleni v Narodni in univerzitetni knjižnici boste od ponedeljka, 12. septembra 2022, ponovno lahko uporabljali prostore kavarne NUK - za udobno in sproščeno druženje, raziskovalni posvet, prijateljski pomenek ali zgolj kratek odmor od študija. V kavarni bosta nameščena tudi avtomata s hrano in pijačo, kjer boste lahko poskrbeli za primerno okrepčilo. Prostor bo odprt od 8.00 do 20.00 ter ob sobotah od 9.00 do 14.00.

Želimo vam prijetno in strpno (so)uporabo prostorov kavarne, za lažjo orientacijo pa smo pripravili tudi kratka Pravila uporabe, ki bodo na voljo na vidnem mestu.

Plečnik in a-cappella ponovno v NUK - ODPOVEDANO ZARADI BOLEZNI

Cikel Plečnik in a-cappella združuje Plečnikovo arhitekturo in vokalna dela, na izbranih lokacijah Plečnikove Ljubljane. Tudi v letošnjem koncertni izvedbi bo v NUK moč prisluhniti vokalni glasbi dveh priznanih zborov.

V Veliki čitalnici NUK bo v četrtek, 15. septembra, ob 20.30 uri koncert komornega zbora Orfej. Zbor deluje od leta 1989, nekaj časa so nastopali pod imenoma Slovenski madrigalisti in Gallus Singers. Od jeseni leta 2017 zbor deluje pod umetniškim vodstvom Andraža Hauptmana in njegovega asistenta Vita Žerdina. Je prejemnik številnih nagrad in priznanj. V letu 2022 je na državnem tekmovanju Naša pesem v Mariboru prejel zlato plaketo in zasedel tretje mesto, na tekmovanju International Choral Competition Ave Verum v Badnu v Avstriji pa istega leta še zlato plaketo in nagrado publike.

Teden dni kasneje, v četrtek, 22. septembra, pa bo ob 20.30 uri v Veliki čitalnici NUK nastopil vokalni ansambel Elinor, ki je v zadnjih nekaj letih opozoril nase s profesionalnim pristopom in številnimi kakovostnimi produkcijami. Zasedba prihaja iz Maribora in deluje pod okriljem bazilike Matere Usmiljenja. Umetniško jo vodi izkušeni zborovodja in učitelj petja Robert Feguš, ki je v poldrugem desetletju umetniške prisotnosti z različnimi vokalnimi zasedbami poustvaril več kot 500 koncertnih dogodkov. Program so naslovili Zgovornost tišine.

Koncertni cikel Plečnik in a-cappella poteka že tretje leto zapored na petih Plečnikovih lokacijah po Ljubljani, ob četrtkih med 8. 9. in 6. 10. 2022. Vse informacije so na voljo na spletni strani www.plecnikinacappella.si. Vstopnice so na voljo na Eventimovih prodajnih mestih in Eventim.si.

Prijazno vabljeni.

Rokopisna zbirka NUK je bogatejša za Schleglovo pismo Kopitarju 

Pred kratkim smo Rokopisno zbirko Narodne in univerzitetne knjižnice obogatili s pismom, ki ga je Friedrich Schlegel poslal Jerneju Kopitarju. Na pismo nas je opozoril red. prof. ddr. Igor Grdina z Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU.

Karl Wilhelm Friedrich von Schlegel (1772–1829) je bil nemški literat, kritik, filozof, filolog in indolog, eden glavnih predstavnikov jenske romantike in pionir indoevropskih študij, primerjalnega jezikoslovja in morfološke tipologije. Jernej Kopitar (1780–1844) je bil narodni buditelj, slavist in jezikoslovec, avtor prve znanstvene slovnice slovenskega jezika ter bibliotekar dvorne knjižnice na Dunaju – tu je bil skriptor že v času, v katerem je nastalo pridobljeno pismo. Kopitar je imel vrsto dopisovalcev, med njimi seveda tudi znamenitega Friedricha Schlegla.

Pismo se v Schleglovem rokopisu bere na treh straneh manjšega formata, napisano je v nemškem jeziku. Kopitarju piše o rokopisu Wilhelma Schutza, ki ga je slednji predložil v objavo v konzervativnem časopisu Concordia, ki ga je v tistem času Schlegel izdajal. Pismo je datirano na 4. december 1820 in odlično ohranjeno. 

Medijski dogodek v Rokopisni zbirki NUK 

Ob deseti obletnici odprtja objekta Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT) in predaji temeljnih dokumentov KSEVT v trajno hrambo Narodni in univerzitetni knjižnici smo pripravili medijski dogodek, na katerem so Dragan Živadinov, Miha Turšič in naš sodelavec Marijan Rupert predstavili novo pridobljene dokumente iz zapuščine KSEVT.

Vabimo k branju reportaže na portalu MMC Rtv Slovenija. 

Testni dostop do Basilica Online (Brill) 

V sodelovanju s Pravno fakulteto smo pridobili testni dostop do Basilica Online (Brill).

Basilica Online je spletna izdaja 17 zvezkov zbirke Basilica (založba Brill), ki so jih med letoma 1945 in 1988 urejali H.J. Scheltema, D. Holwerda in N. van der Wal. Basilica se ukvarja s področjem bizantinskega prava v obdobju bizantinskega imperija in je pomemben vir za bizantinske študije na splošno.

Testni dostop je omogočen od 1. septembra do 30. septembra 2022 z lokacij UL, CTK, NIB in NUK; oddaljeni dostop je na voljo študentom in osebju UL, CTK, NIB in NUK ter članom NUK.

V dar prejeli starejše gradivo 

V torek, 23. avgusta, smo v dar od gospe Eme Pratnekar prejeli rokopis zdravilske knjige iz prve polovice 19. stoletja in stari tisk Duhouna branua, ki je bila izdana v Kölnu leta 1740.

Pri prvi gre za zdravilsko knjigo iz začetka 19. stoletja. Pisana je še v bohoričici z okorno pisavo v preprostem neknjižnem jeziku. V tem času so se podobne rokopisne knjige v precejšnjem številu širile med kmečkim prebivalstvom, ki je pogrešalo organizirano medicinsko oskrbo, kot jo poznamo danes, zato so si skušali pomagati sami na podlagi starodavnih izkušenj, ki so temeljile na poznavanju naravne medicine in zdravilnih rastlin. Knjiga je vezana v polplatnen ovitek, zadnja platnica je odpadla, manjkata tudi začetek in konec knjižnega bloka, kar dokazuje, da je bila knjiga pogosto v rabi.

Duhouna branua pa je sklop besedil molitev, žegnov in evangelijev, v NUK že hranimo nekaj izvodov, eden teh je iz knjižnice Žige Zoisa, ki je na voljo tudi na portalu Digitalne knjižnice Slovenije. 

Gospe Pratnekar smo za dar zelo hvaležni.

Sodelujemo v projektu E-ROUTES

NUK od 1. julija 2022 sodeluje v triletnem projektu E-ROUTES: časovne potovalne poti po Evropi (Time travel routes through Europe – E-ROUTES). Cilj projekta je izbor, opis in digitalizacija potopisnega gradiva od 18. stoletja do danes ter predstavitev novih (turističnih) tematskih poti. Potopisi, fotografije, potovalna poročila, dnevniki in podobno gradivo bo umeščeno v nov kontekst in na inovativen način predstavilo kulturnozgodovinsko dediščino Slovenije in drugih sodelujočih držav. Vsebine bodo na voljo za virtualne oglede od doma in v dodano vrednost pri turističnih ogledih v živo, saj bodo vključene v zbirke portala Europeana in v nastajajočo mobilno aplikacijo.

Koordinator projekta je Bibliotekarsko društvo Srbije, partnerji pa poleg NUK prihajajo iz Hrvaške in Italije. Sofinanciran je s strani Evropske komisije in programa Ustvarjalna Evropa (Creative Europe).

Več informacij najdete na spletni strani projekta: https://e-routes.eu/.

Nova zbirka na portalu dLib.si: Statistični podatki slovenskih knjižnic

V Narodni in univerzitetni knjižnici smo v sklopu sodelovanja projekta EODOPEN in Oddelka za izobraževanje, razvoj in svetovanje na Digitalni knjižnici Slovenije (dLib.si) v rubriki Znanost pripravili novo zbirko: Statistični podatki slovenskih knjižnic. Zbirka poleg rednih statističnih poročil o delu slovenskih knjižnic vsebuje tudi članke na temo statističnega spremljanja in popise iz začetka statističnega merjenja knjižnic na našem območju.

Vabljeni k pregledovanju zbirke, hkrati vas sodelavke projekta EODOPEN vabimo k podajanju novih predlogov za digitalizacijo.

EODOPEN ali eBooks-On-Demand-Network Opening Publications for European Netizens (E-knjige po naročilu – odpiranje dostopa do gradiva za evropske uporabnike spleta) je štiriletni projekt, ki ga sofinancira Evropska komisija v okviru programa Ustvarjalna Evropa, in katerega cilj je neposredno sodelovanje z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi skupnostmi pri izbiri gradiva 20. in 21. stoletja za digitalizacijo. Države partnerice projekta so Avstrija, Češka, Estonija, Litva, Madžarska, Nemčija, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Švedska. Skupna vrednost projekta je približno 4 milijone evrov.

Nove pridobitve Slikovne zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice

V Narodni in univerzitetni knjižnici smo v zadnjih mesecih pomembno obogatili tudi Slikovno zbirko. Gre za vsebinsko raznolike avtorske plakate, portretne in skupinske fotografije, fotografije mest, ilustracije, risbe Mirka Lebeza, Melite Vovk, Mikija Mustra in Vladimirja Lakoviča, grafične liste in razglednico Novega mesta.

Med novo pridobljenim gradivom velja izpostaviti veliko litografijo Idrije, tiskane v Trstu. Delo Alberta Riegerja je verjetno nastalo v letih med 1844 in 1850. Pogled na Idrijo iz druge polovice 19. stoletja v značilni likovni maniri tedanjega časa vpeljuje droben žanrski prizor vaščanke z butaro na rami in vaščana, ki utrujen od hoje počiva na robu poti.

Med fotografijami je tu fotografija Mengša iz okoli leta 1900, neznanega fotografa, ki je poleg same arhitekture Mengša v fotografski objektiv ujel tudi njegove prebivalce; med portretnimi pa fotografijo Franje Malenšek (1852–1927), znane tudi kot Koširjeva Franja iz Tacna, poročene Gulič. Leta 1869 je v Tacnu pozdravila Sokole in tam jo je spoznal Fran Levstik. Posvetil ji je ljubezenske pesmi, ki so leta 1870 izšle kot Franjine pesmi v Zvonu. Portret je delo neznanega fotografa iz okoli leta 1914.

Zanimiva je tudi risba Vladimirja Lakoviča (1921–1997) iz 1983, na kateri je literarni junak, ki ga je ustvaril Edmond Rostand. Cyrano de Bergerac, med drugim poznan po svojem dolgem nosu, s privzdignjeno glavo zre v daljavo, v celopostavnem portretu in plemiški opravi drži v rokah meč. Risba s tušem je signirana in datirana. Lakovič je s podobo Cyrano de Bergeraca dvajset let poprej ilustriral miniaturno izdajo heroične komedije v petih dejanjih Cyrano de Bergerac v prevodu Otona Župančiča, ki jo je izdala Cankarjeva založba iz Ljubljane. Miniaturko hranimo tudi v Narodni in univerzitetni knjižnici.

Izpostavljamo tudi dve črno-beli fotografiji iz iste fotografske serije prinašata podobo Franceta Miheliča v partizanih pri ustvarjanju v naravi in črno-belo razglednico Novega mesta, ki jo je okoli leta 1900 založil Alfons Oblak iz Novega mesta. Podatki so na njej zapisani v slovenskem in nemškem jeziku.

*Kliknite na naslov slikovnega gradiva za večji prikaz.

Sodelavka Narodne in univerzitetne knjižnice nova članica interesne skupine pri IFLA

Področje umetne inteligence je hitro rastoče in pomembno, če ne celo kritično pomembno za knjižnice in boljše razumevanje vpliva AI na knjižničarsko stroko, delovanje in storitve knjižnic. Strokovni svet IFLA je na seji 3. novembra 2021 odobril raziskovalno srečanje kot naslednji korak k ustanovitvi interesne skupine za umetno inteligenco (AI SIG) v okviru IFLA, mednarodne organizacije knjižničarskih združenj. V Izjavi o knjižnicah in umetni inteligenci IFLA, izdani leta 2020, so bili predstavljeni ključni premisleki in priporočila za uporabo tehnologij umetne inteligence v knjižničnem sektorju.

Skupina AI SIG bo zagotavljala podporo in prizadevanja za izvajanje priporočil iz Izjave o knjižnicah in umetni inteligenci. Članica posebne interesne skupine za umetno inteligenco je pred kratkim postala tudi dr. Mojca Rupar Korošec, sodelavka Narodne in univerzitetne knjižnice.

Sodelavki iskreno čestitamo in ji želimo uspešno delo.

Nove pridobitve Kartografske zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice

 V preteklih mesecih smo Kartografsko zbirko NUK obogatili s petimi zemljevidi. Ti predstavljajo izjemno zanimivo kartografsko dediščino, saj vsako od teh razkriva zgodbe svojega časa, znanja, spretnosti in najrazličnejših interesov. Vsi predstavljajo pomembno dopolnitev nabora kartografskih prikazov, ki jih hranimo v svoji zbirki.

• Carniolae, Chaziolaeque Ducatus nec non, et, Goritiae Comitatus … Zemljevid je izšel leta 1593 v atlasu Speculum Orbis Terrae in je priredba Laziusovih zemljevidov iz zbirke avstrijskih dežel iz leta 1561. Priredil ga je flamski kartograf in založnik Gerard de Jode (ok. 1511-1591)
• Karstia, Carniola, et Windorum, Marchia, cum confinys je delo očeta sodobne kartografije Gerharda Mercatorja (1512-1594), najpomembnejšega kartografa 16. stoletja. Zemljevid, ki v originalni Mercatorjevi različici nosi naslov Forum Iulium, Karstia, Carniola, Histria et Windorum Marchia je iz francoske izdaje Nouveau Theatre du Monde ou Nouvel Atlas ... Hendrika Hondiusa, objavljenega med leti 1639 in 1642.
• Part of the Circle of Austria in which are the Dukedomes of Stiria, and Carinthia, of Carniola, and other Heriditary Contrys of the House of Austria. Gre za izredno redko angleško različico zemljevida Duches de Stirie, Carinthie, … francoskega kartografa Nicolasa Sansona, priredil ga je angleški založnik, kartograf in izdelovalec globusov iz druge polovice 17. in začetka 18. stoletja, William Berry (1669-1708).
• Charte von dem Königreiche Illyrien und dem Herzogthume Steyermark. Prva izdaja zemljevida iz leta 1818 avtorja Carla Ferdinanda Weilanda (1782–1847).
• Cercle d'Autriche divisé en toutes ses Provinces, tant Civiles quʼEcclésiastiques. Zemljevid velikega merila z letnico 1766 je delo francoskega geografa in demografa Louisa Briona de la Tour (1743-1803).

*Kliknite na naslov zemljevida za večji prikaz.

Digitalizirana dela Angelce Žerovnik 

V okviru projekta EODOPEN smo digitalizirali in prosto objavili deset publikacij Angelce Žerovnik (1944-), slovenske specialne pedagoginje, ki se je s svojim delom posvečala predvsem področju vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami.

Avtorici se iskreno zahvaljujemo za podano soglasje za digitalizacijo in prosto objavo njenih del, ki si jih lahko ogledate preko povezave: www.dlib.si/sh/AB77BB7B

Pomagajte pri izboru gradiva z oddajo obrazca za podajanje predlogov za digitalizacijo.

EODOPEN ali eBooks-On-Demand-Network Opening Publications for European Netizens (E-knjige po naročilu – odpiranje dostopa do gradiva za evropske uporabnike spleta) je štiriletni projekt, ki ga sofinancira Evropska komisija v okviru programa Ustvarjalna Evropa, in katerega cilj je neposredno sodelovanje z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi skupnostmi pri izbiri gradiva 20. in 21. stoletja za digitalizacijo. Države partnerice projekta so Avstrija, Češka, Estonija, Litva, Madžarska, Nemčija, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Švedska. Skupna vrednost projekta je približno 4 milijone evrov.

Trajni dostop do knjig založbe De Gruyter

Pridobili smo trajni dostop do 87 znanstvenih in strokovnih knjig založbe De Gruyter.

De Gruyter eBooks Collection je zbirka znanstvenih in strokovnih knjig ter učbenikov, ki pokrivajo različna področja znanosti. Dostopnih je 87 knjig (seznam naslovov), ki jih naši uporabniki najpogosteje uporabljajo. Knjige pokrivajo različna področja: kemija, zgodovinopisje, jezikoslovje, filozofija, sociologija itd. Na voljo so tudi nekateri naslovi slovenike (knjige slovenskih avtorjev ali o Sloveniji).

Dostop je omogočen z lokacij UL, CTK, NIB in NUK; oddaljeni dostop je omogočen za študente in osebje UL, CTK, NIB in NUK ter vse člane NUK.

Dobrodošli doma tudi letos v NUK

V četrtek, 30. junija, smo v NUK gostili udeležence vseslovenskega srečanja Dobrodošli doma. Kot že nekaj let poprej, je tudi letošnja prireditev v Slovenijo pripeljala rojake iz bližnjih in daljnih krajev, dogajanje v NUK pa je zaznamovalo začetek tridnevnega druženja z osrednjim dogodkom v Novem mestu. V NUK smo udeležencem pripravili predstavitev knjižnice in vodeni ogled razstave Plečnikova knjižnica: ustvarjena za vse čase, po kateri jih je popeljal Žiga Cerkvenik, sodelavec NUK in soavtor razstave. V Veliki čitalnici sta zbrane nagovorila dr. Ines Vodopivec, pomočnica ravnatelja NUK, in g. Lenart Rihar, ki že vrsto let vodi Rafaelovo družbo, letošnjo glavno organizatorico srečanja Dobrodošli doma. Nato pa je sledil koncert Ljubljanskih madrigalistov, ki so nam v Veliki čitalnici pripravili izjemno vzdušje z vrhunskim zborovskim nastopom. Pričarali so preplet glasbe in literature, se dotaknili prijateljstva med Plečnikom in Finžgarjem in pripravili raznolik program narodnih, ljudskih in sakralnih pesmi. Koncertu je sledilo še krajše druženje, ki je prijetno sklenilo še eno srečanje Slovencev od blizu in daleč v NUK.

Zahvaljujemo se vsem nastopajočim, obiskovalcem in Tatjani Splichal za odlične fotografije. 

Abonentska kartica Plečnik 150 - doživetje celovitega spoznavanja s Plečnikom

Kartica Plečnik 150 je skupna abonentska kartica Mestnega muzeja Ljubljana, Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, Narodne in univerzitetne knjižnice, Plečnikove hiše, Slovenskega etnografskega muzeja in Turizma Ljubljana ob Plečnikovem letu 2022. S kartico, ki je na voljo v omejenem obsegu (150), želimo vsem navdušencem nad Plečnikovo dediščino in ljubiteljem arhitekture, zgodovine in vsega urbanega ponuditi ekskluzivno doživetje celovitega spoznavanja s Plečnikom. Združuje brezplačne vstope na osrednje razstave izbranih ljubljanskih muzejev in galerij v okviru praznovanja Plečnikovega leta 2022, ekskluzivna vodstva ter privlačne knjižne popuste.

Cena kartice je 42 €. Na prodaj je v prodajalni NUK, lahko pa jo naročite tudi po spletu. Veljavnost kartice je do 1. marca 2023 oziroma datuma izteka zadnje razstave, ki obeležuje Plečnikovo leto 2022.

NUKomat za oddajo obveznih izvodov

V Narodni in univerzitetni knjižnici smo pred kratkim vzpostavili NUKomat, novo storitev za brezkontaktno in učinkovitejšo oddajo obveznega izvoda publikacij.

NUKomat se nahaja se ob vhodu v NUK na Leskoškovi cesti 12 v Ljubljani. Založniki – zavezanci za obvezni izvod ter ostali dostavljavci publikacij lahko odložite publikacije v enega od 38 predalov različnih velikosti. Z dotikom na ekran začnete postopek oddaje in vnesete kodo (praviloma je ime založbe, do katere pridemo tudi z iskanjem po besedah iz naziva zavezanca). Po izboru kode se odpre predal, kamor odložite izvode oz. pakete. Če je odprti predal premajhen, imate možnost izbire večjega; če pa potrebujete več predalov, postopek oddaje ponovite vsakokrat, ko potrebujete dodaten predal. Po oddaji obveznih izvodov NUKomat ponudi možnost vnosa telefonske številke dostavljavca za takojšnje pošiljanje SMS sporočila o oddaji.

V času testiranja NUKomata je zaželeno, da obvezne izvode oddate v delovnem času od ponedeljka do petka med 7. in 17. uro. V tem času smo vam na voljo tudi za dodatne informacije in pomoč.

Anže Žugič: 01 5861 304
Hana Sinjur: 01 5861 329
Damijana Kisovec: 01 58 61 306
Pavla Meglič: 01 58 61 307
Irena Sešek: 01 58 61 309

Podrobna navodila za uporabo NUKomata [.pdf]

Trajni dostop do knjig založbe Brill

Pridobili smo trajni dostop do Brill eBook Collection: 66 znanstvenih in strokovnih knjig s področja družboslovja in humanistike založbe Brill. Seznam naslovov najdete na povezavi.

Dostop je omogočen z lokacij UL, CTK, NIB in NUK; oddaljeni dostop pa za študente in osebje UL, osebje CTK, NIB in NUK ter vse člane NUK.

Vabljeni k raziskovanju.

Poletje 2022: odpiralni čas za uporabnike in turistični ogledi Plečnikove knjižnice NUK   

Kot vsako leto bo NUK tudi del letošnjega poletja uporabnikom na voljo po spremenjenem odpiralnem času. Med 2. julijem in 13. avgustom bo za člane in uporabnike NUK odprt vsak delovni dan, tudi v soboto, od 9. do 14. ure, ob sredah pa med 9. in 17. uro.

V času, ko knjižnica ne bo odprta za uporabnike, si lahko prostore Plečnikove palače (stopnišče, avla, Velika čitalnica, razstavna dvorana) ogledate v okviru turističnih ogledov. Ti bodo potekali vsak dan, razen srede, med 14.30 in 18. uro. Vstopnina za turistični ogled je 5 € na osebo, otroci do 15. leta starosti imajo vstop brezplačen. Ob sredah, nedeljah in praznikih turističnih ogledov knjižnice ni.

Lepo vabljeni, da tudi poletne mesece preživite v naši družbi.

V četrtek, 30. junija, vabljeni na srečanje Dobrodošli doma   

NUK že vrsto let s ponosom sodeluje pri programu srečanja Dobrodošli doma, saj smo knjižnica vseh Slovencev, ki ne le zbiramo, hranimo in posredujemo gradivo, ki ga rojaki ustvarijo izven meja naše domovine, temveč tudi aktivno vzdržujemo stike s slovenskimi skupnostmi in posameznimi Slovenci širom sveta. Vsled tega bomo z veseljem gostil udeležence srečanja Dobrodošli doma - že v četrtek, 30. junija.

Ob 18.00 uri lepo vabljeni na ogled razstave Plečnikova knjižnica: ustvarjena za vse čase, ki ga za vas pripravljajo njeni avtorji. Z njimi se boste sprehodili tudi po Plečnikovi knjižnici. Program nadaljujemo ob 19.30 uri s koncertom Ljubljanskih madrigalistov Makalonca – harmonija prijateljstva v Veliki čitalnici NUK. Koncertu bo sledilo druženje v avli pred Veliko čitalnico.

Zaradi prireditve bomo 30. 6. 2022 Veliko čitalnico zaprli ob 17.00. Do 20.00 boste lahko študirali v Časopisni čitalnici. Vabljeni, da se nam pridružite na vseslovenskem srečanju Dobrodošli doma. 

EODOPEN poskrbel za digitalizacijo in objavo del Ivana Bertonclja   

V okviru projekta EODOPEN smo digitalizirali in prosto objavili tri publikacije Ivana Bertonclja (1908-1965) slovenskega pedagoga, univerzitetnega profesorja in prejemnika Žagarjeve nagrade. Udejstvoval se je na s področjih strokovnega šolstva, poklicnega usmerjanja, organizacije dela in varstva pri delu.

Dedičem se iskreno zahvaljujemo za podana soglasja za digitalizacijo in prosto objavo njegovih del, ki si jih lahko ogledate prek povezave: www.dlib.si/sh/FC400DD7.

Tatjana Solarović (1940–2022)   

Svojo življenjsko pot je sklenila naša upokojena sodelavka Tatjana Solarović.

Tatjana je bila diplomirana inženirka kemijske tehnologije, ki se je v Narodni in univerzitetni knjižnici zaposlila 1. decembra 1975 na delovno mesto klasifikatorja v Stvarnem katalogu. Naslednje leto je z odliko opravila pripravništvo na oddelkih Bibliografije, Rokopisov, v Glasbeni, Geografski in Francoski zbirki, v Centralnem, Abecedno imenskem in Inventarnem katalogu, Matični službi, Nabavnem oddelku, na Informacijah ter v Oddelku za izdelavo periodičnega tiska. Njen mentor je bil Miloš Rybář. Istega leta je opravila tudi strokovni izpit za bibliotekarja. Strokovni izpit za višjega bibliotekarja je opravila marca 1990, leta 1996 pa se je upokojila.

Sodelavci jo bomo v lepem spominu ohranili kot izjemno prijetno in toplo osebo, dobrosrčno in vedno nasmejano, obenem pa kot veliko strokovnjakinjo na področju vsebinske obdelave gradiva, na katero smo se radi obračali po pomoč, ko so naproti prišli različni izzivi, saj je nanje vedno imela tehtne odgovore.

Fotografija je nastala ob slovesnost ob upokojitvi Vande Doležal in Marije šafec junija leta 1980, Tatjana Solarović sedi v prvi vrsti skrajno levo. (Arhiv NUK, avtor Milan Štupar).

Hibridna konferenca projekta ARMA 

V okviru projekta Europeane "Umetnost branja v srednjem veku (ARMA)" bo v sredo, 22. junija, v Ljubljani (Slovenija) potekala hibridna konferenca. Vabimo vas, da se na spletu pridružite popoldanskem programu, katerega osrednja tema bo vloga digitaliziranih srednjeveških predmetov v izobraževanju.

Popoldanski program od 15.00 do 17.00 ure po srednjeevropskem času bo sestavljen iz dveh delov:

V prvem delu (15.00-16.20) bosta Hannah Bloom (The Hunt Museum, Irska) in Isabelle Breuil (Bibliothèque nationale de France) med drugim predstavili kratka prispevka o različnih izkušnjah pri poučevanju s (srednjeveškimi) digitaliziranimi predmeti; nato bo sledila bo splošna razprava.

Drugi del programa (16.30 -17.00) bo obsegal predstavitev Dr. Evelien Hauwaerts in Sofie Veramme (Stadsbibliotheek Brugge) o uporabi in ponovni uporabi slikovnega gradiva po protokolu IIIF.

Veseli bomo, če se nam boste pridružili! Prijavite se prek povezave na spletni strani projekta ARMA.

Plečnikova knjižnica: ustvarjena za vse čase - nova razstava v NUK 

V Plečnikovem letu 2022, ko praznujemo 150-letnico rojstva velikega arhitekta, se s posebno pozornostjo podajamo v obeležitev njegovega izjemnega in temeljnega prispevka k slovenski kulturni in znanstveni dediščini. 15. junija 2022 v Razstavni dvorani odpiramo razstavo Plečnikova knjižnica: ustvarjena za vse čase.

Razstava Plečnikova knjižnica predstavlja zgodbo in zgodovino Plečnikove knjižnice na Turjaški ulici, ene najbolj edinstvenih knjižničnih stavb na svetu. Na ogled bodo Plečnikovi načrti in drugi dokumenti, ki so spremljali prizadevanja, načrtovanje in gradnjo nove knjižnice, prav tako tudi gradivo arhiva Akademske akcije za gradnjo univerzitetne knjižnice in drugih zbirk; fotografije z dogodkov, osebnosti ter prispevke iz tedanjih časnikov in časopisov ali druge publikacije, kjer so pisali o nujnosti gradnje in poročali o poteku del. Poleg tega na ogled postavljamo tudi nekaj predmetov, katerih zgodbe so povezane z mojstrom arhitektom in njegovo palačo knjižnice.

Obenem bomo v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje v Plečnikovem hodniku predstavili gostujočo razstavo o projektu, ki je privedel do vpisa Plečnikovih del na Unescov seznam svetovne dediščine: Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka.

Avtorji razstave so dr. Damjan Prelovšek, priznani umetnostni zgodovinar, ki sodi med največje poznavalce Jožeta Plečnika, prof. mag. Tadej Glažar, prodekan Fakultete za arhitekturo UL in Žiga Cerkvenik (NUK); oblikoval jo je Maj Blatnik (NUK). Ogledali si jo boste lahko do 12. novembra, vsak dan od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro, ob sobotah med 9. in 18. uro. 

Odprtje razstave bo v sredo, 15. junija 2022, ob 19. uri v Veliki čitalnici Narodne in univerzitetne knjižnice. Na odprtju vas bodo nagovorili gospod Viljem Leban, ravnatelj NUK, prof. dr. Matej Blenkuš, dekan Fakultete za arhitekturo UL in avtorji razstave. Zazvenela bo zborovska glasba v izvedbi Vokalnega ansambla Elinor. 

Lepo vabljeni na odprtje in ogled razstave.

Testni dostop do Numérique Premium 

Pridobili smo testni dostop do elektronskega vira Numérique Premium.

Numérique Premium je zbirka elektronskih knjig s področja humanistike, družboslovja, prava in politologije. Vsebuje več kot 5.400 knjig v francoščini, ki jih izdaja 60 založnikov.

Testni dostop je omogočen od 1. junija 2022 do 30. junija 2022 (na lokacijah knjižnic in preko oddaljenega dostopa) za študente in osebje Univerze v Ljubljani, osebje CTK, NIB in NUK ter vse člane knjižnic Univerze v Ljubljani, CTK, NIB in NUK.

Spletni seminarji o objavljanju 

Lepo vabljeni k spremljanju serije seminarjev s področja objavljanja v znanstvenih publikacijah, ki jih pripravljajo pri založbi Taylor & Francis:

• Publishing in Arts & Humanities books & journals: 8. 6. 2022, 17:00 - 18:30, registracija;
• Peer reviewer motivation & recognition: 14. 6. 2022, 16:00 - 17:15, registracija;
• Publishing in Behavioural Science Journals: 15. 6. 2022, 17:00 - 18:30, registracija;
• Avoiding rejection: how to successfully navigate the publishing process: 15. 6. 2022; 8:00 - 9:30, registracija;
• Increasing the impact of your research: 22. 6. 2022, 9:00 - 10:30, registracija.

Seminarji bodo potekali v angleščini in so namenjeni različnim skupinam raziskovalcev.

Boris Pahor (1913–2022) 

Boris Pahor je prestopil še poslednjo mejo – mejo življenja. Svoje bivanje na svetu je obeležil ne samo kot pasivna priča številnim zgodovinskim spremembam pač pa tudi kot odločen in odkrit pričevalec dogajanja. S svojo človeško pošteno, politično neprizanesljivo in pogumno besedo je postal in bo ostal tudi vnaprej vzgled angažiranega intelektualca, ki v vsakem, še tako mračnem zgodovinskem trenutku trdno vztraja pri svojem humanističnem poslanstvu pisatelja in neutrudnega borca za človeške pravice.

Boris Pahor je na svoji dolgi ustvarjalni poti postal neločljivo povezan tudi z Narodno in univerzitetno knjižnico. Pisatelj se je leta 2010, ko smo navezali prve stike, odločil ravno naši ustanovi zaupati svoj neverjetno obsežen literarni arhiv, ki vsebuje bogato zbirko rokopisov, osebnih dokumentov, dokumentacije in predvsem tisoče pisem, ki jih je v prerezu skoraj celega stoletja prejemal od pisateljskih kolegov, prijateljev, sodelavcev in občudovalcev. Proces postopnega prevzemanja gradiva je trajal več kot deset let, zdaj pa sodi njegova zapuščina med najbolj skrbno dokumentirane opuse v Rokopisni zbirki NUK. Skupaj meri več kot sedemnajst tekočih metrov gradiva in bo v prihodnosti postala izvrsten vir za raziskovanje njegovega življenja in ustvarjanja ter hkrati vsebinsko raznovrsten in natančen dokument časa, ki ga je zaznamoval s svojim delovanjem tako na književnem kot družbenopolitičnem področju. Leta 2010 smo mu v NUK pripravili razstavo Boris Pahor: meja kot usoda, ki je kasneje gostovala še v koprskem razstavišču Armeria in v ljubljanski Operi ob njegovi stoletnici.

Obisk ameriške veleposlanice v NUK

V četrtek , 26. 5. 2022, nas je obiskala veleposlanica ZDA v Sloveniji, njena ekselenca gospa Jamie Lindler Harpootlian. Srečala se je z g. Viljemom Lebanom, ravnateljem NUK, in dr. Ines Vodopivec, pomočnico ravnatelja za vodenje strokovnega dela.

Mesto veleposlanice je prevzela v letošnjem letu, zato je bil to njen prvi obisk NUK. Z zanimanjem prisluhnila predstavitvi zgodovine in dela naše knjižnice ter si ogledala najbolj reprezentativne prostore Plečnikove knjižnice.  Po ogledu knjižnice je sledil še sproščen pogovor v ravnateljevi pisarni.

 
Njena ekselenca gospa Jamie Lindler Harpootlian, veleposlanica ZDA v Sloveniji in g. Viljem Leban, ravnatelj NUK v Veliki čitalnici NUK.

Ob 100. obletnici rojstva Karla Destovnika Kajuha

Karel Destovnik Kajuh (1922–1944) je bil pesnik upora in socialne kritike, v čigar poeziji se prepletata ekspresionistični izraz in duh socialnega realizma, iz njegovih verzov pa odzvanja splet družbenega aktivizma in intimne izpovedi, kar je redko za ustvarjalnost tistih let. Kajuh družbeni kontekst izraža skrajno občutljivo - boleče zaradi krivic, ki so jih deležni predvsem ljudje revnejših slojev, in s hrepenenjem po boljšem svetu. Preizkusi se tudi v dramatiki, a njegove pesnitve so zaživele predvsem v branju in recitaciji, številni glasbeniki pa so njegove pesmi uglasbili.

Svoja dela je objavljal v revijah Mladi Prekmurec, Sodobnost in Slovenska mladina ter kasneje v ilegalnem časopisu Slovenski poročevalec, prikrito pod različnimi psevdonimi, kot sta Jure Puntar in Blaž Burjevestnik. Prva zbirka njegovih pesmi je v težkih vojnih razmerah nastala med snežniškimi gozdovi v šapirografni tehniki. Že ob samem nastanku so bile dragocene in redke, saj so uspeli razmnožiti le osemintrideset izvodov.

Narodna in univerzitetna knjižnica se v letu 2022 pridružuje dejavnostim v spomin na 100. obletnico rojstva Karla Destovnika Kajuha. V poklon avtorju, njegovemu delu ter predstavitvi njegovega gradiva, zapuščine in dediščine, ki s svojimi literarnimi stvaritvami in tudi širše pomenljivo prebiva tudi danes, v drugi polovici leta načrtujemo spletno učilnico, zbirko digitaliziranega gradiva in razstavo v NUK. Posebno pozornost namenjamo pesnikovi zapuščini, ki jo hranimo v NUK. Ta vabi k raziskovanju kot pomembna priča umetniškega procesa in življenja ustvarjalca, ki bralcem ponuja drugačne vidike preučevanja njegovega dela ali obdobja, v katerem je nastalo. Največji delež Kajuhove rokopisne zapuščine sta naši knjižnici priskrbeli pesnikovi ljubljeni sopotnici Marija Medved in Silva Ponikvar. Poleg fotografij so posebno dragoceni zvežčiči in listkovni fragmenti lastnoročno napisane poezije.

Vabljeni k branju daljšega prispevka na spletni strani NUK.

 
rokopisno gradivo iz zapuščine Karla Destovnika Kajuha (NUK)

Trajni dostop do dodatnih zbirk Oxford Scholarly Editions Online

V sodelovanju s Filozofsko fakulteto, Pravno fakulteto in ZRC SAZU smo pridobili trajni dostop do dodatnih elektronskih zbirk klasičnih tekstov dostopnih preko e-vira Oxford Scholarly Editions Online.

Zbirka Oxford Scholarly Editions Online velja za enega kronskih draguljev v portfelju založbe Oxford University Press. Raziskovalci izpostavljajo njeno inovativnost, njen transformativni potencial tako za raziskave kot za poučevanje. Zajema temeljne klasične avtorje od antike do renesanse, v vrhunskih izdajah s komentarji in prevodi, pa tudi angleške avtorje do 19. stoletja, obsega torej več kot dve tisočletji intelektualne zgodovine na področju filozofije, zgodovine, religije, klasične filologije in sorodnih ved. Kritične izdaje so v samem jedru sodobne humanistike, predstavljajo zanesljiv in zaupanja vreden primarni vir, s katerim raziskovalci lahko razlagajo temeljna besedila svojih disciplin. Baza Oxford Scholarly Editions Online ta pripomoček obogati z vsemi prednostmi spletnega dostopa.

Poleg že prej dostopnih zbirk lahko sedaj uporabniki prebirajo dodatne zbirke:

• Herodotos;
• Restoration Prose;
• Latin Prose;
• Greek Tragedy.

Seznam vseh dostopnih naslovov najdete na povezavi.

Dostop je omogočen z lokacij UL, CTK, NIB, NUK in ZRC SAZU. Oddaljeni dostop je omogočen za študente in osebje UL ter ZRC SAZU, osebje CTK, NIB in NUK ter člane knjižnic UL, CTK, NIB, NUK in ZRC SAZU.

Mednarodno srečanje partnerjev mreže EOD in šesto srečanje projekta EODOPEN

Od začetka pandemije COVID-19 so srečanja partnerjev mreže EOD (E-knjige po naročilu) in projekta EODOPEN (E-knjige po naročilu – odpiranje dostopa do gradiva za evropske uporabnike spleta) potekala v spletnem okolju. Tokratno mednarodno srečanje je potekalo 12. in 13. maja 2022, in sicer ga je gostila Nacionalna knjižnica Portugalske. Srečanja v Lizboni se je udeležilo nekaj manj kot 50 predstavnikov iz skupno enajstih držav. Iz Narodne in univerzitetne knjižnice sta se srečanja udeležili Alenka Kavčič-Čolić in Andreja Hari.

Celotna reportaža je dostopna na portalu Knjižničarske novice.

 
Fotografije in kolaž: Andreja Hari (NUK). Projektni plakat je pripravila Narodna knjižnica Portugalske.

EODOPEN ali eBooks-On-Demand-Network Opening Publications for European Netizens (E-knjige po naročilu – odpiranje dostopa do gradiva za evropske uporabnike spleta) je štiriletni projekt, ki ga sofinancira Evropska komisija v okviru programa Ustvarjalna Evropa, in katerega cilj je neposredno sodelovanje z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi skupnostmi pri izbiri gradiva 20. in 21. stoletja za digitalizacijo. Države partnerice projekta so Avstrija, Češka, Estonija, Litva, Madžarska, Nemčija, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Švedska. Skupna vrednost projekta je približno 4 milijone evrov.

O iskanju starih tiskov v slovenskem jeziku na blogu CERL

Dr. Sonja Svoljšak, sodelavka NUK iz Zbirke starih tiskov je z dr. Kozmo Ahačičem z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pred kratkim objavila prispevek na spletni strani Konzorcija evropskih raziskovalnih knjižnic (CERL). V zapisu Najstarejše izdaje knjig v slovenskem jeziku: zahvala skupnosti CERL in nadaljnje iskanje (The Earliest Editions of Books in Slovenian: An Acknowledgment to the CERL Community and an Ongoing Quest) sta popisala delo za študijo dr. Ahačiča Stati in obstati (2021), ki vsebuje podrobno analizo prvih petdesetih natisnjenih knjig v slovenskem jeziku, izdanih v obdobju med 1550 in 1603. Prispevek med drugim opisuje postopke pri pridobivanju informacij o gradivu iz različnih knjižnic in držav, avtorja pa opozarjata tudi na težave, ki spremljajo željo po natančnem in popolnem seznamu. Pod črto vsega pa se zdi najpomembnejše prav spoznanje, da so nove najdbe mogoče tudi s pomočjo netipičnega iskanja v primerih, ko dela v knjižničnih katalogih niso bila pravilno oziroma enotno zabeležena.

Zaradi posebnosti in dodatnih potrditev so zato pogosto potrebne dodatne preverbe, pri čemer je bistvenega pomena sodelovanje s knjižničarji iz različnih ustanov. Avtorja sta se prav zato odločila, da se obrneta tudi na skupnost CERL, s pomočjo katere sta identificirala 11 doslej neznanih kopij dela Theasaurus Polilottus, ki ga je Hieronymus Megiser izdal leta 1603. Za pomoč se skupnosti iskreno zahvaljujeta, obenem pa nadaljujeta delo in iščeta nove izdaje in izvode del iz tega obdobja, še posebej vseh tistih, ki veljajo za izgubljena.

Med slednjimi izpostavljata delo Elementale Labacense in Nomenclatura trium linguarum, Latinae, Germanicae et Sclavonicae Adama Bohoriča, Trubarjevo Formula concordiae ter delo Compendium catechismi catholici in Slavonica lingua, ki ga je v letu 1574 pripravil Lenart Pachernecker (oz. Leonhard Pachenecker). Vsaka informacija o teh delih bi pomenila nove možnosti raziskovanja in nova spoznanja s področij zgodovine, jezika, kulture in tipografije prvih slovenskih knjig.

Vabljeni k zanimivemu branju na blog CERL.

UNCERTIR: V Narodni in univerzitetni knjižnici izmerili 3270 spektrov

V okviru projekta Evropske unije UNCERTIR, je dr. Floriana Coppola ob podpori zaposlenih v zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice naključno izbrala okoli 100 knjig, natisnjenih med leti 1851 in 2000. Na knjigah je bil opravljen pregled stanja, dr. Coppola pa je na papirju knjig zajela tudi bližnje infrardeče (NIR) spektre. V prihodnjih mesecih bo s pomočjo različnih statističnih pristopov ugotavljala točnost datiranja gradiva na papirju z NIR spektroskopijo.

Novica o projektu je na spletni strani laboratorija za dediščinsko znanost Univerze v Ljubljani.

Sodelovanje v projektu ABC

Razumevanje in interpretacija rokopisov, vezav, knjig in drugih predmetov, ki jih hranimo v knjižnicah in drugih dediščinskih ustanovah je v veliki meri odvisno tudi od zgodovine materialov, ki sestavljajo knjižnično gradivo. Če podatki o starosti niso na voljo, so nam lahko v pomoč pri datiranju različne kontekstualne informacije (npr. vrsta pisave, tip vezav) ali znanstvene metode, kot je radiokarbonsko datiranje.

V projektu ABC bomo raziskovali, validirali in ovrednotili nedestruktivne spektroskopske metode na podlagi infrardeče spektroskopije za datiranje materialov pisne kulturne dediščine. Za raziskavo bodo uporabljeni datirani materiali iz Klosterneuburga (Avstrija) in NUK.

Partnerji projekta so BOKU (Univerza za naravne vire in znanosti o življenju, Dunaj), ÖAW avstrijske akademije znanosti, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo UL ter NUK, ob sodelovanju češke Nacionalne knjižnice iz Prage ter knjižnice opatije iz Klosterneuburga (Avstrija). Projekt financira program WEAVE v sodelovanju FWF (Avstrijski znanstveni sklad) in ARRS (Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije). Potekal bo med 1. julijem 2022 in 30. junijem 2025.

Podrobne informacije o projektu so na spletni strani Laboratorija za dediščinsko znanost Ljubljana.

Pergamentni fragment Ars Minor je unikaten fragment neznanega Nizozemskega tiskarja, ki naj bi deloval celo pred Gutenbergom. Gre za najstarejši tisk, ki ga hranimo v NUK z neznano točno datacijo.

Razstava Sosedje Slovenci – Slovenci na Hrvaškem na Reki

Včeraj je na Reki potekala slovesnost ob 30. letnici Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, s katero NUK že vrsto let odlično sodeluje. Ob praznovanju smo na ogled postavili tudi razstavo Sosedje Slovenci – Slovenci na Hrvaškem, ki sta si jo po krajšem kulturnem programu v Guvernerjevi palači na Reki ogledala tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in dr. Helena Jaklitsch, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu. Dogodka sta se udeležila tudi ravnatelj NUK Viljem Leban in soavtorica razstave Helena Janežič.

Helena Janežič, dr. Barbara Riman, predsednica Zveze društev Slovencev na Hrvaškem in soavtorica razstave, dr. Helena Jaklitsch in Viljem Leban, ravnatelj NUK (foto: Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu).

Obisk veleposlanika Republike Poljske

V sredo, 4. maja 2022, nas je obiskal dr. Krzysztof Olendzki, veleposlanik Republike Poljske v Sloveniji. Veleposlanik se je srečal z g. Viljemom Lebanom, ravnateljem NUK, in mu predal faksimile izvirnega besedila Ustave 3. maja, kopijo njene prve izdaje v angleškem jeziku in priložnostno spominsko medaljo, ki jo je ob 230. obletnici sprejema omenjene Ustave dal izdelati Sejm Republike Poljske.

Obenem je veleposlanik podaril tudi nekaj izvodov knjige prof. Richarda Butterwicka 'The Constitution of 3 May 1791. Testament of the Polish-Lithuanian Commonwealth'. Sledil je sproščen pogovor, v katerem sta se dotaknila predvsem možnosti za nadaljnja sodelovanja.

Ob stoti obletnici rojstva Vladimirja Lovca

Šestega aprila je minilo 100 let od rojstva skladatelja in dirigenta Vladimirja Lovca, ki se je poklicno ukvarjal tudi z glasbeno kritiko in publicistiko. Študij kompozicije na ljubljanski Akademiji za glasbo je zaključil pri Lucijanu M. Škerjancu, dirigiranje pa pri Danilu Švari. Pomembno je zaznamoval in vplival na številne generacije mladih primorskih glasbenikov, ki so ga imele priložnost spoznati kot profesorja in ravnatelja GŠ Koper ter dirigenta Orkestra Centra glasbene vzgoje Koper, ki mu je posvetil Concertino za flavto in orkester. Glasbena zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani hrani celotno skladateljevo zapuščino, ki sta jo v letu 1993 darovala skladateljeva žena Zdenka Lovec in Center za glasbeno vzgojo v Kopru.

Popis skladateljevega dokumentarnega gradiva je dostopen v zbirki Zapuščina skladatelja Vladimirja Lovca, digitalna zbirka pa obsega avtografe izvirnih kompozicij in skladbe, ki so bile vključene v zbirko Edicij Društva slovenskih skladateljev. Ob 100. obletnici rojstva Vladimirja Lovca je nastala tudi spletna stran z namenom obeležitve pomembnega skladateljevega jubileja, razširjanja zavesti o pomenu njegovega dela in zapuščine ter skrbi za širšo dostopnost njegovih del.

Vabljeni k ogledu zbirke na portalu Digitalne knjižnice Slovenije.

Gostovanje razstave Sosedje Slovenci - Slovenci na Hrvaškem

O tem, da Slovenci na Hrvaškem tudi živijo in ne hodijo k južnim sosedom le na dopust, govori razstava Sosedje Slovenci – Slovenci na Hrvaškem, ki bo od 28. aprila pa do 7. maja 2022 na ogled v Zavičajnom muzeju v Biogradu na Moru. V tem znanem in priljubljenem hrvaškem turističnem mestecu bo popestrila prireditev Slovenski vikend, ki že tradicionalno poteka vsako leto v času prvomajskih počitnic.

O razstavi lahko najavo preberetu tudi na portalu gostitelja https://bnm-portal.com/izlozba-susjedi-slovenci-slovenci-u-hrvatskoj-u-zavicajnom-muzeju-biograd/.

Testni dostop do Brill Journal Collection

Brill Journal Collection je zbirka vseh znanstvenih in strokovnih revij založbe Brill. Vsebuje več kot 400 revij predvsem s področja humanistike in družboslovja (filozofija, pravo, politologija, sociologija, lingvistika itd.), dostopnih pa je tudi nekaj del s področja biologije.

Testni dostop je na voljo od 11. aprila do 31. maja 2022 z lokacij Univerze v Ljubljani (University of Ljubljana), CTK - Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani / Central Technical Library, NIB in NUK. Oddaljeni dostop je omogočen za študente in osebje UL, osebje CTK, NIB in NUK ter člane NUK.

Vstopna točka.

Nočni ogled NUK

Noč knjige je vedno odlična priložnost za druženje vseh ljubiteljev knjig, knjižnic in branja. Tudi letos pripravljamo posebno doživetje – nočni ogled Narodne in univerzitetne knjižnice. Na večernem sprehodu po številnih hodnikih, med čitalniškimi mizami in knjižnimi policami bomo spoznavali stare in nove zgodbe knjižnice, knjižničarjev ter knjižnih zakladov; prav posebno pozornost pa bomo ob priložnosti Plečnikovega leta namenili tudi izjemnemu mojstru arhitektu.

Prijazno vabljeni na večerni ogled knjižnice v soju svetilk. Dobimo se v soboto, 23. aprila, ob 20.30 pred glavnim vhodom NUK.

Ogled je brezplačen, trajal bo okoli dve uri. Število mest je omejeno, zato je obvezna prijava na: dogodki@nuk.uni-lj.si

Rojstvo novih domovin v Londonu

Razstava Rojstvo novih domovin – bogata ustvarjalnost slovenskih beguncev v Italiji in Avstriji z gostovanjem v Londonu nadaljuje svoje sporočilno poslanstvo. Na povabilo Slovenskega doma London (se seli v prestolnico Združenega kraljestva, kjer bo na ogled med 23. aprilom in 26. junijem 2022. Pod naslovom Birth of the new Homeland – Rich creativity of Slovenian refugees in Italy and Austria jo bodo na ogled postavili v soboto, 23. aprila, ob 16. uri. Na slovesnosti ob odprtju bo govoril g. Keith Milles, dolgoletni prijatelj slovenskega naroda, ki je bil na čelu slovenskega prizadevanja za priznanje Slovenije v Veliki Britaniji, glasbeno pa bo program obogatila Stella Cobbson.

Če se nahajate v Londonu, vabljeni na ogled razstave, ki bo v Slovenskem domu (62 Offley Road, London SW9 0LS) na ogled od ponedeljka do petka med 9.30 in 18.00, ob sobotah pa med 10.00 in 16.00.

Vse informacije najdete na spletni strani Slovenskega doma London.

Sanje v Pivki

Razstava s pomenljivim naslovom Sanje imajo to čudno lastnost, da se včasih uresničijo, ki govori o slovenski osamosvojitveni misli, je še do velike noči na ogled v Parku vojaške zgodovine v Pivki. V NUK smo jo pripravili v jubilejnem letu 2021, ko je naša domovina praznovala 30 let in se s pomočjo gradiva, ki ga hrani naša nacionalna knjižnica, sprehodili skozi 150 let slovenskih osamosvojitvenih teženj.

Ob zaključku razstave v Pivki bo obiskovalce v ponedeljek, 18. aprila, ob 14. uri, po razstavi popeljala njena avtorica in naša sodelavka Helena Janežič. Vabljeni na voden ogled!

Razstav si lahko v spletni obliki ogledate tudi na https://www.nuk.uni-lj.si/Plebiscit.

Plečnik na Praškem gradu

Konec preteklega tedna je bila na Praškem gradu otvoritev razstave odličnih fotografij Saše Fuisa z motivi Narodne in univerzitetne knjižnice. Razstavo so organizirali: Dolenjski muzej Novo mesto, Mestna občina Novo mesto ter Veleposlaništvo Republike Slovenije v Pragi. Dogodka sta se udeležili tudi dr. Ines Vodopivec, pomočnica ravnatelja NUK, in Andreja Kozjek, vodja oddelka za zaščito in restavriranje NUK.

Slovenska delegacija: direktorica Dolenjskega muzeja Jasna Dokl Osolnik, župan Gregor Macedoni in podžupan Boštjan Grobler iz Mestne občine Novo mesto, avtor fotografij Saša Fuis ter predstavnik Veleposlaništva Republike Slovenije v Pragi in dr. Ines Vodopivec, pomočnica ravnatelja NUK.

Digitalizirana dela s področja knjižničarstva

V okviru projekta EODOPEN smo na predlog naših uporabnikov digitalizirali pet publikacij s področja knjižničarstva. Gre za tri zbornike s področja šolskega knjižničarstva, zbornik o informacijskem opismenjevanju ter priročnik za izločanje in odpis knjižničnega gradiva.

Vsem avtorjem, in tudi Zavodu RS za šolstvo, se iskreno zahvaljujemo za podano dovoljenje, da smo publikacije lahko digitalizirali in prosto objavili na portalu dLib.si.

Dela si lahko ogledate preko povezav:

• Zborniki: http://www.dlib.si/sh/F7510D88
• Priročnik za izločanje in odpis knjižničnega gradiva: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RTQGYDRX

Pomagajte pri izboru gradiva z oddajo obrazca za podajanje predlogov za digitalizacijo.

EODOPEN ali eBooks-On-Demand-Network Opening Publications for European Netizens (E-knjige po naročilu – odpiranje dostopa do gradiva za evropske uporabnike spleta) je štiriletni projekt, ki ga sofinancira Evropska komisija v okviru programa Ustvarjalna Evropa, in katerega cilj je neposredno sodelovanje z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi skupnostmi pri izbiri gradiva 20. in 21. stoletja za digitalizacijo. Države partnerice projekta so Avstrija, Češka, Estonija, Litva, Madžarska, Nemčija, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Švedska. Skupna vrednost projekta je približno 4 milijone evrov.

Razstava VTISI 30 je odprla svoja vrata v Križu

V soboto, 2. aprila 2022, smo v Križu pri Trstu odprli razstavo VTISI 30 – spomini Slovenk in Slovencev po svetu na priznanje samostojne Slovenije. Obiskovalce odprtja je pozdravil g. Franco Kossuta, slavnostni govornik je bil dr. Milan Košuta, lanskoletni prejemnik Trubarjevega priznanja in rojeni Križan. Glasbeni program sta pripravila Moški pevski zbor Vesna in pianist Gorn Košuta.

O razstavi sta spregovorili njeni avtorici dr. Tanja Roženbergar (SEM) in Helena Janežič (NUK), odprla pa sta jo direktorica Slovenskega etnografskega muzeja Natalija Polenc in ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice Viljem Leban.

Razstava je bila že lani na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju in obiskovalce tudi v Križ vabi z zgodbami, ki vas bodo popeljale v čas slovenskega osamosvajanja - skozi spomine posameznikov iz vsega sveta, predvsem pričevanja s Tržaškega in Goriškega.

VTISE 30 si v Križu lahko ogledate do 8. maja 2022. Prijazno vabljeni

Prvo leto portala Knjižničarske novice

Portal Knjižničarske novice je včeraj, 29. marca 2022, praznoval prvo leto svojega delovanja. V tem času smo objavili 1.297 novic, od tega 45 daljših prispevkov. Z nami sodeluje več kot 100 knjižničarjev, ki nam posredujejo novice, poročila in informacije ter s tem soustvarjajo portal na spletni strani https://knjiznicarske-novice.si/.

Še naprej bomo veseli vašega sodelovanja: posredujte nam informacije, ki bi jih želeli deliti s strokovno javnostjo, prispevke, s katerimi boste svoje znanje in izkušnje delili s kolegi v knjižnicah ter vaših predlogov za nadaljnjo rast portala. Na elektronski naslov knjiznicarske.novice@nuk.uni-lj.si ali prek obrazca.

Predstavitve zbirk založbe Oxford University Press

Lepo vabljeni na spletne predstavitve elektronskih zbirk založnika Oxford University Press:

• Oxford Handbooks Online: 1. april 2022 ob 12. uri; registracija.

Oxford Handbooks Online je zbirka priročnikov oziroma učbenikov. Gre za eno najprestižnejših področij Oxfordovega znanstvenega založništva. Vsebuje poglobljene članke najboljših znanstvenikov in strokovnjakov.

• Oxford Journals: 8. april 2022 ob 12. uri; registracija.

Zbirka Oxford Academic Journals je namenjena za iskanje in dostop do znanstvene literature s področij medicine, bioloških znanosti, matematike in fizike, prava, humanistike ter družboslovja. Vključuje celotna besedila člankov iz več kot 450 revij založnika.

• Oxford Art Online: 12. april 2022 ob 11. uri; registracija.

The Grove Dictionary of Art je temeljna enciklopedija umetnosti - slikarstva, kiparstva, arhitekture ter tudi dekorativnih umetnosti - keramika, steklo, notranje oblikovanje itn. Obsega preko 30.000 člankov (20.000 biografij) o umetnikih, smereh, šolah, tehnikah, teorijah, mestih, državah, obdobjih itn. Vključuje tudi 40 000 slik (povezava "diagrams" pri članku). Članki so dopolnjeni z bibliografskimi referencami za nadaljne poglobljeno raziskovanje ter s povezavami do izbranih spletnih mest.

• Oxford Music Online: 13. april 2022 ob 11. uri; registracija.

Grove Music Online je temeljna enciklopedija muzikologije in glasbe nasploh. Vsebuje pregledne članke o vseh tematikah z glasbenega področja. Vključuje tudi Oxford Dictionary of Music in Oxford Companion to Music. Članki so opremljeni z bibliografijo kot napotkom za nadaljne branje, vključujejo lahko tudi ilustracije, zvočne posnetke in povezave na zanimiva spletna mesta. Obsega preko 57.000  člankov in preko 40.000 biografij.

Predstavitve so primerne za študente, profesorje, raziskovalce, knjižničarje in druge uporabnike zbirk.  Potekale bodo v angleščini in bodo trajale približno 40 minut. Za vsako predstavitev je potrebna registracija.

VTISI 30 na gostovanju v Kulturnem domu Alberta Sirka v Križu pri Trstu

Razstava VTISI 30 – spomini Slovenk in Slovencev na priznanje samostojne Slovenije, ki je je bila v lanskem letu na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju, nadaljuje svoje poslanstvo in se v nekoliko zmanjšanem obsegu predstavlja v Kulturnem domu Alberta Sirka v Križu pri Trstu. Na ogled postavljamo predvsem pričevanja s Tržaškega in Goriškega ter spomine nekaterih posameznikov slovenskih korenin iz sveta.

Vabljeni, da podoživite čas slovenskega osamosvajanja skozi zgodbe, ki so se rodile pred 30 leti in so del našega spomina tudi danes. Odprtje razstave bo v soboto, 2. aprila 2022, ob 16. 30, v Kulturnem domu Alberta Sirka v Križu pri Trstu. Zbrane bo nagovoril Franco Cossutta, slavnostni govornik pa bo dr. Miran Košuta. Razstavo sta pripravila Narodna in univerzitetna knjižnica in Slovenski etnografski muzej, na ogled bo do začetka maja 2022.

Za varen obisk dogodka je potrebno upoštevati aktualna navodila za prestop meje ter ogled kulturnih dogodkov v Italiji.

Lepo vabljeni na odprtje in ogled.

Obisk veleposlanika Države Izrael v NUK

Včeraj, 16. marca, nas je obiskal nerezidenčni veleposlanik Države Izrael v Republiki Sloveniji g. Eyal Sela. Srečal se je z g. Viljemom Lebanom, ravnateljem NUK, in dr. Ines Vodopivec, pomočnico ravnatelja. Po kratkem ogledu knjižnice je gosta v čitalnici Rokopisne zbirke sprejel Matjaž Lulik, skrbnik Zbirke starih tiskov NUK. Veleposlaniku je predstavil izbor del, ki jih hranimo v zbirki, med drugim tudi dela slovenske protestantike, gradivo z zapisi v hebrejščini in Prešernovo Judovsko dekle. Strokovnemu delu je sledil še pogovor, tudi o gradnji nove nacionalne knjižnice v Jeruzalemu, ki v tem letu odpira svoja vrata.

dr. Janez Šumrada je prejel Trubarjevo priznanje

V sredo, 9. marca 2022, smo dr. Janezu Šumradi izročili Trubarjevo priznanje za leto 2021. V prostorih Narodne in univerzitetne knjižnice je plaketo nagrajencu izročil ravnatelj NUK, Viljem Leban. Podelitve sta se udeležila tudi dr. Luka Vidmar z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU in mag. Marijan Rupert, skrbnik Rokopisne zbirke NUK, oba člana komisije za podeljevanje Trubarjevih priznanj.

Trubarjeva priznanja podeljujemo za pomembne prispevke k ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine že od leta 2008. Podeljujemo ga posameznikom ali pravnim osebam, ki so pomembno prispevali oziroma imajo pomembne zasluge za varovanje in ohranjanje nacionalne pisne kulturne dediščine. Priznanja podeljuje posebna komisija, ki bo pobude zbirala na podlagi javnega razpisa za podelitev Trubarjevih priznanj. Prejemnika za leto 2021 sta dr. Miran Košuta, literarni zgodovinar, kritik, prevajalec, esejist in redni profesor na Univerzi v Trstu, ki je priznanje prejel decembra lani, ter dr. Janez Šumrada, jezikoslovec, zgodovinar in diplomat.

»Dr. Janez Šumrada je vrhunski raziskovalec enega od ključnih obdobij v zgodovinskem razvoju Slovencev od ljudstva do naroda, časa na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Temu prelomnemu obdobju slovenskega jezika in kulture se intenzivno posveča že več kot tri desetletja, vse od priprav na doktorsko disertacijo, ki jo je zasnoval na večletnem arhivskem delu v tujih in domačih knjižnicah. Posebej ga zanima raziskovanje novih, neznanih in slabo izkoriščenih virov, ki rezultate prikažejo v novi zgodovinski perspektivi. Velik del raziskav dr. Šumrade obravnava gradivo, ki ga hranijo zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, posebej zapuščino slavista Janeza Nepomuka Primica,« je v utemeljitvi priznanja zapisala komisija.

Prejemnikoma se še enkrat zahvaljujemo za njun prispevek pri ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine in jima iskreno čestitamo.

NUK je obiskala dr. Helena Jaklitsch, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu

V ponedeljek, 7. marca,  je NUK obiskala ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. Helena Jaklitsch. Predstavili smo ji Zbirko knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu, ogledala si je razstavo portretov Melite Vovk in se v prostorih knjižnice pogovarjala z ravnateljem Viljemom Lebanom, skrbnico Zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu Heleno Janežič ter vodjo Službe za prireditve in odnose z javnostmi Žigo Cerkvenikom.

 
fotografije: Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu

Dr. Mihael Glavan (15. 4. 1945–7. 3. 2022)

Dosegla nas je žalostna vest, da je preminil naš nekdanji sodelavec Mihael Glavan.   

Dr. Mihael Glavan spada med najvidnejše strokovnjake in poznavalce na področju zgodovine slovenske knjige in književnosti. Kot dolgoletni vodja Rokopisne zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani (od leta 1983 do 2006) se je ves čas poklicno in ljubiteljsko intenzivno predajal skrbi za slovensko knjižno in pisno kulturno dediščino ter v ta namen deloval ne le na knjižničarskem, pač pa tudi na založniškem, publicističnem in razstavnem področju. Dr. Glavan, po izobrazbi slavist, je vedno posvečal posebno pozornost skrbi za popularizacijo slovenskega jezika in kulture, njegova bogata bibliografija obsega strokovne in znanstvene prispevke predvsem s področja literarne in kulturne zgodovine ter bibliotekarstva. Za svoje prizadevno delovanje na področju knjižničarstva je leta 1990 prejel Čopovo diplomo.

S posebno skrbjo je kot urednik pripravljal faksimile in ponatise pomembnih spomenikov slovenske pisne in knjižne zakladnice, predvsem prvih knjig iz obdobja reformacije (številne izdaje Trubarja in Dalmatina), slovenskega srednjeveškega slovstva (Brižinski spomeniki, Stiški rokopis), Prešernovih Poezij, Zlate knjige poezij Simona Gregorčiča, Zemlje Edvarda Kocbeka, Solzic Prežihovega Voranca in še mnogih drugih. Pri izdaji je sodeloval s praktično vsemi najpomembnejšimi slovenskimi založbami: Mladinsko knjigo, Slovensko knjigo, Novo revijo idr. Svoje strokovno ukvarjanje z izdajanjem knjižnih faksimilov je analitično strnil v doktorski disertaciji, za katero je kasneje prejel nagrado Kalanovega sklada. Poleg izdaj faksimilov starih knjig in rokopisov si je obenem prizadeval tudi za natis neobjavljenih besedil in zapisov iz slovenske rokopisne zakladnice. Eden od najpomembnejših projektov v tem smislu je uredništvo in prepis obsežnega korpusa dnevnikov pesnika in politika Edvarda Kocbeka, ki so več let zapored izhajali pri Cankarjevi založbi.

Ves čas si je prizadeval približati področje slovenske knjige in kulture odraščajoči mladini. Bil je avtor in urednik serije izobraževalnih dokumentarnih filmov o slovenski književnosti, namenjenih predvsem za uporabo v šolah. Poleg tega je s številnimi dokumentarnimi prispevki in intervjuji sodeloval v slovenskih medijih (RTV in tisk). Posebna skrb je veljala lokalni dolenjski kulturni zgodovini (Josip Jurčič, Louis Adamič ...) – bil je namreč tudi dolgoletni urednik Grosupeljskega zbornika, domoznanske publikacije z dolgo in strokovno tradicijo.   

Dr. Mihael Glavan se je v vseh letih svojega delovanja še posebej odlikoval kot izredno uspešen promotor slovenske literature in kulture doma in v tujini. Pripravil je okoli trideset razstav ter številna spremna predavanja in vodstva. Med njimi izstopajo strokovna organizacija in avtorska priprava razstave Rojstni list slovenske kulture (na kateri so bili predstavljeni najpomembnejši slovenski srednjeveški knjižni spomeniki – Brižinski, Rateški, Stiški in Čedajski rokopis), razstava Prve slovenske knjige (slovenska protestantika 16. stoletja), razstava Trubarjev in Ungnadov dar Evropi, razstava Ustvarjalci dveh kultur (hrvaško-slovenska predstavitev v Zagrebu in Ljubljani) in številne druge. Aktivno je sodeloval pri ustanovitvi društva Rastoča knjiga in ob številnih domačih predstavitvah avtorsko pripravil odmevne razstave in predavanja v Nemčiji (München), Belgiji (Bruselj) in na Irskem.

Po upokojitvi je z nezmanjšano energijo nadaljeval svoje delo. Težko je v nekaj stavkih povzeti vso širino njegovega delovanja. Nadaljeval je z izdajanjem Zbranega dela Edvarda Kocbeka, objavil korespondenco Karla Destovnika Kajuha in njegove ljubezni Silve Ponikvar v nagrajeni knjigi Ljubimca z Vošnjakove ulice ter napisal tehtne monografijo in sinopsis stripa o Rudolfu Maistru ter knjižne študije o dolenjskih sorojakih Josipu Jurčiču, Franu Jakliču, Ivanu Zorcu. Kot sourednik je pripravil obsežno monografijo o Finžgarju. S posebno ljubeznijo in kot odličen poznavalec se je še naprej ukvarjal z obdobjem protestantike in s tega področja napisal albumsko monografijo o Trubarju. V Cankarjevem letu je sodeloval pri ponatisu pisateljevih pisem z Rožnika. Praktično ni bilo ustvarjalca in obdobja v slovenski literaturi, ki ga dr. Mihael Glavan kot izjemen poznavalec ne bi bil sposoben pospremiti s tehtnim premislekom v obliki knjige ali strokovnega članka. Nenadna smrt ga je doletela sredi intenzivnega dela za antologijo Kocbekove poezije. Njegov doprinos v zakladnico raziskav slovenske literarne zgodovine je trajen in neizbrisen.

Dr. Mihaela Glavana bomo v svojem spominu ohranili kot izjemnega strokovnjaka in odličnega sodelavca. Njegovim bližnjim izrekamo iskreno sožalje.

Medijska pismenost - nova spletna učilnica NUK

Izjemno pomembno je, da smo bralci medijskih vsebin opremljeni z veščinami ter orodji, ki so nam v pomoč pri navigaciji med različnimi teksti, videi in slikami, ki nam jih posredujejo mediji. Skupek znanj in sposobnosti, ki nam v srečevanjih z zavajajočimi informacijami in manipulacijah omogočajo to navigacijo, imenujemo medijska pismenost. Pripravili smo spletno učilnico v okolju Moodle, kjer boste spoznali osnovne opredelitve, koncepte medijske pismenosti in teoretski okvir področja; v nadaljevanju pa podrobneje pišemo o vlogi novinarstva in se srečamo s pojmi, kot so post-resnica in teorija zarote. Učilnico zaključujejo navodila za lažje prepoznavanje lažnih novic, povezave do uporabnih virov in krajši kviz, s katerim boste lahko preverili svoje poznavanje teme.

Avtor spletne učilnice je Tim Januška, sodelavec NUK, dostopna pa je na povezavi https://mreznik.nuk.uni-lj.si/sl/vodici/.

Vabljeni k uporabi.

MIT Press Direct v testnem dostopu

V sodelovanju z Osrednjo humanistično knjižnico FF smo pridobili testni dostop do MIT Press Direct, ki omogoča dostop do e-knjig založbe MIT Press. Vir ponuja več kot 3000 e-knjig, nove naslove dodajajo vsako leto. Pokrivajo naslednja področja: umetnost, arhitektura, biomedicina, poslovanje in finance, računalništvo, kognitivna znanost, oblikovanje, izobraževanje, okolje, študije računalniških iger, humanistika, informacijske znanosti, jezikoslovje, nevroznanost, filozofija, družbene vede.

MIT Press Direct na Mrežniku: https://mreznik.nuk.uni-lj.si/sl/viri/the-mit-press-direct.

MIT Press Direct bo na voljo do 31. marca 2022. Dostopen je z lokacij UL, CTK, NIB in NUK; prek oddaljenega dostopa pa za študente in osebje UL, CTK, NIB in NUK; hkrati pa tudi za diplomante UL, ki so člani knjižnic UL, CTK, NIB in NUK.

Vabljeni k raziskovanju in testiranju.

Vabimo na ogled ustvarjalnega opusa Bare Remec

1. marca 1991 se je v daljni Argentini, v Bariločah, katerega podoba spominja na gorato slovensko pokrajino, za vedno poslovila slikarka Bara Remec. Njena življenjska pot in bogata ustvarjalnost sta predstavljeni na razstavi, s katero se tudi Narodna in univerzitetna knjižnica, ki hrani nekatera njena dela v obliki slik, grafik, risb in knjižnih ilustracij, poklanja njenemu spominu. Vabljeni na sprehod skozi ustvarjalni opus Bare Remec, ene največjih slovenskih slikark, delujočih v izseljenstvu.

Spletna razstava je dostopna na Google Arts & Culture. 

EODOPEN poskrbel za digitalizacijo in dostop do del Barice Marentič-Požarnik

»Jasno zastavljeni življenjski cilji nam pomagajo obvladati trenutne napore, težave, neprijetnosti. Včasih pa se nam zde taki cilji preveč oddaljeni, megleni, da bi nas mogli prav spodbuditi. Zato je treba pot do teh ciljev razstaviti v vrsto etap - bližnjih, oprijemljivejših ciljev, do katerih vodi čisto konkretna pot.« (Kako naj se učim)

V okviru projekta EODOPEN smo digitalizirali in prosto objavili deset publikacij Barice Marentič-Požarnik (1940-), slovenske pedagoške psihologinje in univerzitetne profesorice za pedagoško psihologijo. Kot zanimivost želimo izpostaviti, da je že leta 1979 napisala analizo o učinkovitosti in uporabnosti posameznih strategij pri pouku s pomočjo računalnika. Avtorici se iskreno zahvaljujemo za prijetno sodelovanje ter podano soglasje za digitalizacijo in prosto objavo njenih del, ki so na voljo na portalu Digitalne knjižnice Slovenije.

Njeno delo Kako naj se učim? smo prilagodili tudi v format EPUB, ki si ga lahko prenesete prek Digitalne knjižnice Slovenije. 

Sporočamo tudi novost s področja dostopnega branja e-knjig: program Dolphin EasyReader, za branje formata EPUB na računalnikih s sistemom Windows sedaj ni več plačljiv. Tako aplikacija kot program sta uporabnikom sedaj na voljo brezplačno.

Pomagajte pri izboru gradiva z oddajo obrazca za podajanje predlogov za digitalizacijo.

EODOPEN ali eBooks-On-Demand-Network Opening Publications for European Netizens (E-knjige po naročilu – odpiranje dostopa do gradiva za evropske uporabnike spleta) je štiriletni projekt, ki ga sofinancira Evropska komisija v okviru programa Ustvarjalna Evropa, in katerega cilj je neposredno sodelovanje z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi skupnostmi pri izbiri gradiva 20. in 21. stoletja za digitalizacijo. Države partnerice projekta so Avstrija, Češka, Estonija, Litva, Madžarska, Nemčija, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Švedska. Skupna vrednost projekta je približno 4 milijone evrov.

Posnetek predstavitve nove knjige ddr. Nataše Golob

Pred kratkim smo v čitalnici Rokopisne zbirke gostili predstavitev nove knjige v zbirki Manuscripta et fragmenta, v kateri je ddr. Nataša Golob ponudila eruditski uvid ne le v skrbno sestavljen popis srednjeveškega, skoraj v celoti neznanega rokopisnega gradiva, temveč tudi izjemno kontekstualizacijo vseh pomembnih okoliščin, nova spoznanja in pot prihodnjim raziskovanjem naše pisne kulturne in znanstvene dediščine.

Predstavitev smo zaradi ukrepov v boju proti koronavirusu pripravili v ožjem krogu za medije, za vse tiste, ki bi si jo želeli ogledati kasneje, pa smo jo tudi posneli. Posnetek je na voljo na NUK kanalu na Youtube.

Knjiga Srednjeveški rokopisi in rokopisni fragmenti: Narodna in univerzitetna knjižnica 1. del je na prodaj v prodajalni NUK, naročite jo lahko tudi prek obrazca na spletni strani.

Ddr. Nataša Golob v čitalnici Rokopisne zbirke NUK.

EODOPEN poskrbel za digitalizacijo in objavo publikacij Mirka Černiča

V okviru projekta EODOPEN smo digitalizirali in prosto objavili štiri publikacije Mirka Černiča (1884-1956), slovenskega zdravnika kirurga, medicinskega terminologa in pisca. Bil je med pobudniki ustanovitve slovenske univerze v Ljubljani, eden njegovih najpomembnejših prispevkov pa je zavzemanje za rabo slovenščine v zdravniški terminologiji.

Dedičem se iskreno zahvaljujemo za vztrajno pomoč pri lokaliziranju in vzpostavljanju kontakta z vsemi dediči ter za vsa pridobljena soglasja.

Vabimo vas k ogledu njegovih del na portal dLib.si.

Pomagajte pri izboru gradiva z oddajo obrazca za podajanje predlogov za digitalizacijo.

EODOPEN ali eBooks-On-Demand-Network Opening Publications for European Netizens (E-knjige po naročilu – odpiranje dostopa do gradiva za evropske uporabnike spleta) je štiriletni projekt, ki ga sofinancira Evropska komisija v okviru programa Ustvarjalna Evropa, in katerega cilj je neposredno sodelovanje z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi skupnostmi pri izbiri gradiva 20. in 21. stoletja za digitalizacijo. Države partnerice projekta so Avstrija, Češka, Estonija, Litva, Madžarska, Nemčija, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Švedska. Skupna vrednost projekta je približno 4 milijone evrov.

V NUK na ogled razstava portretov Melite Vovk

V letu 2020 smo od hčerke Melite Vovk, gospe Ejti Štih, v dar prejeli okoli 300 originalnih portretov, predvsem udeležencev mednarodnih srečanj PEN na Bledu iz 90ih let 20. stoletja ter nekaj odličnih portretov slovenskih književnih ustvarjalcev, ki so večinoma nastali v 50ih letih 20. stoletja.

Z razstavo »Vsak portret - neponovljiv, enkraten svet«: risbe Melite Vovk, ki jo bo na ogled do maja, želimo prikazati mnogoterost (znanih) obrazov, raznolikost držav udeležencev srečanj PEN, portrete slovenskih in drugih kulturnih ustvarjalcev, mnoštvo portretov, ki smo jih pridobili z zapuščino Melite Vovk, ter se zahvaliti za izjemen dar Narodni in univerzitetni knjižnici. Nekateri portreti so že bili razstavljeni, nekateri pa bodo pred oči javnosti stopili prvič.

Naslov razstave smo si izposodili pri pesniku. Poseben poklon umetnici, ki ji ga je s pesmijo naklonil Boris A. Novak, smo odeli v razstavo svetov, ki jih skrivajo in razkrivajo portreti Melite Vovk. Vsak posebej, enkratno in neponovljivo.

Avtorji razstave so mag. Marijan Rupert, Urša Kocjan in Meta Kojc, ki je poskrbela tudi za konservatorsko-restavratorsko pripravo gradiva, oblikoval pa jo je Maj Blatnik (vsi sodelavci NUK). Pripravili so tudi spremna besedila in priložnostno igro spomin, ki so skupaj na voljo ob vstopu v Razstavno dvorano NUK. Razstava bo na ogled vsak dan od ponedeljka do sobote med 10. in 18. uro. Še posebej toplo priporočamo voden ogled z avtorji, termini so objavljeni na spletni strani razstave.

Razstavo spremlja tudi beležnica M.Vovk, ki jo lahko po ceni 15 € kupite v prodajalni NUK,

Prijazno vabljeni na ogled.

Ob tej priložnosti vas vabimo tudi na ogled e-razstave. Zapuščino M. Vovk, vezano na odrsko umetnost, je Ejti Štih leta 2020 podarila Slovenskemu gledališkemu inštitutu - Gledališkemu muzeju. Izbor teh del predstavljajo v okviru e-razstave. Avtorica razstave je mag. Tea Rogelj, višja kustosinja iz SLOGI – Gledališkega muzeja.

Slovenski kulturni praznik v NUK

8. februarja 2022 vas lepo vabimo v Narodno in univerzitetno knjižnico. Ob 10. uri bomo pripravili voden ogled razstave »Vsak portret neponovljiv, enkraten svet«: risbe Melite Vovk z avtorji, ki mu bo sledil ogled Narodne in univerzitetne knjižnice. NUK spada med najlepše stvaritve Jožeta Plečnika, leto 2022 pa je za spomin na velikega arhitekta še toliko bolj pomembno, saj ob 150. obletnici njegovega rojstva obeležujemo Plečnikovo leto.

Na ta dan, 8. februarja, se boste med 9. in 14. uro lahko tudi brezplačno včlanili v knjižnico.

Veseli bomo, če se nam boste pridružili na Prešernov dan in si popestrili slovenski kulturni praznik z obiskom NUK.

Zaradi omejenega števila udeležencev vas prosimo, če se na vodena ogleda predhodno prijavite na elektronski naslov dogodki@nuk.uni-lj.si. Za vstop v NUK je treba izpolnjevati pogoj PCT.

Seminar za neformalne založnike

Vabimo vas na seminar za neformalne založnike, ki bo v četrtek, 17. februarja 2022, med 9. in 13. uro prek spletne aplikacije ZOOM.

Seminar je namenjen začetnikom v založniški dejavnosti oziroma vsem, ki občasno izdajajo fizične ali spletne publikacije. Prijave na brezplačni seminar sprejemamo do zapolnitve mest.

Podrobneje o seminarju si lahko preberete na spletni strani NUK. Za dodatna pojasnila smo na voljo na telefonski številki 01 586 13 07 ali na e-naslovu: pavla.meglic@nuk.uni-lj.si.

Vabljeni!

Spletni seminarji o objavljanju člankov in zbirkah založbe Oxford 

založnik Oxford University Press v januarju organizira tri spletne seminarje, ki prinašajo zelo koristne informacije tudi za knjižničarje

1. Oxford Journals:
   25. januar 2022 ob 12. uri; predstavitev namenjena predvsem študentom, profesorjem, raziskovalcem in knjižničarjem; registracija
2. Introduction to Publishing in OUP Journals:
   26. januar 2022 ob 12. uri; seminar namenjen predvsem raziskovalcem, priporočena udeležba tudi za knjižničarje; registracija
3. Oxford Art Online in Oxford Music Online:
   27. januar 2022 ob 12. uri; predstavitev namenjena predvsem študentom, profesorjem, raziskovalcem in knjižničarjem; registracija

Za vsak seminar je potrebna registracija. Po registraciji boste udeleženci prejeli navodila, kako se udeležiti seminarja. Seminarji bodo potekali v angleščini in bodo trajali približno 40 minut.

Vabljeni k udeležbi!

Oddelek za zaščito in restavriranje NUK je prejel v dar knjigoveški stiskalnici 

Z velikim veseljem vas obveščamo, da smo na Oddelku za zaščito in restavriranje Narodne in univerzitetne knjižnice prejeli v dar dve namizni knjigoveški ročni stiskalnici (»preši«). Pridobitev nam bo omogočila lažjo izvedbo knjigoveških in konservatorsko-restavratorskih del na gradivu. Za prejeti dar se iskreno zahvaljujemo družini Rojc in družini Rojc Parditey. Veseli nas, da smo s prevzemom daru izpolnili željo svojcev pokojne Ljudmile Rojc, da bo z uporabo knjigoveških stiskalnic spomin nanjo živel naprej. Več o njenem življenju in knjigoveški poklicni poti si lahko preberete v priloženem krajšem življenjepisu, ki so nam ga posredovali njeni bližnji.

Ljudmila Rojc (rojena Korenič, 1931-2021) se je rodila v Gorenji Gomili na Dolenjskem. Odraščala je v kmečki družini z 12 brati in sestrami. Že kot otrok je vzljubila knjige, saj je rada prebirala kar ji je prišlo pod roke. Vojna je za nekaj let prekinila brezskrbno otroštvo na kmetiji in šolanje. Zato je po vojni prosila očeta, da jo vpiše v šolo. Tako je od leta 1946 do 1948 obiskovala Državno gimnazijo v Novem mestu. Potem pa nadaljevala šolanje v Ljubljani. Dokončala je triletno Grafično industrijsko šolo, kjer se je izobrazila za knjigovezinjo.

Po končanem šolanju se je zaposlila v Tiskarni 'Jože Moškrič', kjer je delala do leta 1955. Potem pa jo je ljubezen peljala na Goriško, v Vipavsko dolino, kjer si je ustvarila družino in se zaposlila v Goriški tiskarni Šempeter pri Gorici, kasneje ČZP Soča oz. Grafično podjetje Soča. Tu je delala 30 let vse do upokojitve leta 1985.

V poznih letih ji je zdravje ponagajalo in opešal je vid. A ji to ni vzelo poguma, saj se je pri svojih 74 letih naučila brajeve pisave. Tako je lahko še naprej prebirala revije, knjige, posluževala pa se je tudi zvočnih knjig iz Zvočne knjižnice ZDSSS.

Poklic knjigovezinje je opravljala z velikim veseljem. Tudi doma je svojim otrokom in kasneje vnukom vezala revije Zvitorepce in Cicibane. Na svoje otroke, vnuke in pravnuke pa je prenesla tudi ljubezen do knjig.

V spomin na drago mamo, nono in pranono podarjamo NUKu njeni knjigoveški stiskalnici, v želji da bosta koristno uporabljeni. In s tem bo njen duh živel naprej.

Projekt EODOPEN v letu 2021 

V letu 2021 smo v okviru projekta EODOPEN aktivno nadaljevali s projektnimi dejavnostmi, vzpostavili sodelovanje z različnimi deležniki in uporabnikom preko portala dLib.si ponudili vsebinsko raznoliko digitalizirano gradivo. Vabimo vas, da si ogledate infografiko za preteklo leto in nam posredujete svoje predloge za digitalizacijo gradiva. Sodelavke na projektu EODOPEN se že veselijo nadaljnjega sodelovanja.

ogled večje slike

EODOPEN ali eBooks-On-Demand-Network Opening Publications for European Netizens (E-knjige po naročilu – odpiranje dostopa do gradiva za evropske uporabnike spleta) je štiriletni projekt, ki ga sofinancira Evropska komisija v okviru programa Ustvarjalna Evropa, in katerega cilj je neposredno sodelovanje z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi skupnostmi pri izbiri gradiva 20. in 21. stoletja za digitalizacijo. Države partnerice projekta so Avstrija, Češka, Estonija, Litva, Madžarska, Nemčija, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Švedska. Skupna vrednost projekta je približno 4 milijone evrov.

Konservatorsko-restavratorska obdelava ročno koloriranih steklenih diapozitivov 

V manjšem obsegu Oddelek za zaščito in restavriranje Narodne in univerzitetne knjižnice nudi konservatorsko-restavratorske storitve tudi zunanjim naročnikom. Eno izmed uspešnih sodelovanj preteklega leta je bilo sodelovanje s knjižnico Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete. V konservatorsko-restavratorsko obravnavo so nam predali zbirko 50 ročno koloriranih steklenih diapozitivov, ki smo jih očistili, digitalizirali ter zaščitili s po meri izdelanimi papirnimi ovoji s štirimi poklopci in zaščitno škatlo. Mehansko poškodovani diapozitiv pa smo zaščitili s po meri izdelanim paspartujem. Zaščitna oprema je bila izdelana izključno iz materialov arhivske kakovosti, ki so primerni za trajno hrambo.

Knjižnici Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete se iskreno zahvaljujemo za izkazano zaupanje

Pod svobodnim soncem v Cankarjevem domu

Do 5. februarja je v Cankarjevem domu na ogled razstava ilustracij v stripu Pod svobodnim soncem, saj je sloviti roman Frana Saleškega Finžgarja v lanskem letu zaživel tudi v stripu. Avtor ilustracij je Damijan Stepančič, besedilo pa je za potrebe stripa priredil Goran Vojnovič. Pod spremno besedo se je podpisal dr. Janez Bogataj, Fran S. Finžgar je bil njegov stari stric. Razstava vabi predvsem na ogled odličnih ilustracij, ki gradijo obsežen roman v stripu, poleg tega pa tudi na komentirane oglede z avtorji. Razstavo pa dodatno bogatijo vsi izvodi romana Pod svobodnim soncem, ki jih hranimo v NUK, vključno z najstarejšim izvodom v knjižni obliki iz leta 1912.

Pridružujemo se vabilu na ogled.

Posodobitev 4. elektronske izdaje tabel Univerzalne decimalne klasifikacije

Obstoječa izdaja UDCMR12 je posodobljena z brisanimi vrstilci UDK, ki so bili v veljavi med leti 1993-2018. Skupaj je brisanih 11.964 vrstilcev UDK in so po vsakem iskanju v glavnih ali pomožnih tabelah UDCMRF12 razvrščenih na koncu izpisa, po veljavnih, črno obarvanih vrstilcih UDK. Kopiranje brisanih je onemogočeno, prav tako je odsvetovana uporaba v katalogizaciji. Bibliotekarjem služijo brisani vrstilci UDK za prepoznavanje vsebin starejšega knjižničnega gradiva, pri morebitni rekatalogizaciji in v bazah podatkov ter spremljanje razvoja posameznih ved v UDK.

5.362 vrstilcem UDK, ki so bili iz predhodnih slovenskih izdaj umaknjeni kot brisani v izvirniku, so dodali še 6.602 naknadno prevedenih vrstilcev UDK, ki so bili v obdobju 1993-2018 v različnih izdajah Konzorcija UDK izbrisani. Vsakemu brisanemu vrstilcu UDK sledi razlaga v slovenščini, puščica kot znak za vodilko, ki uvaja nadomestne vrstilce UDK in na levi strani še znak z navedbo leta, do katerega so bili vrstilci UDK v slovenskih izdajah še v veljavi; npr. »pred 2001«.

Dr. Melita Pivec-Stele na poštni znamki

Novembra lani je Pošta Slovenije izdala znamko, na kateri je upodobljen portret dr. Melite Pivec-Stele.

Melita Pivec-Stele je bila knjižničarka Državne študijske knjižnice, predhodnice NUK, in zgodovinarka ter prva Slovenka z dvema doktoratoma. Rojena je bila leta 1894 in bila ena prvih Slovenk, ki so se vpisale na filozofsko fakulteto na Dunaju, kasneje je pridobila mednarodno štipendijo in leta 1931 na Sorboni uspešno obranila tudi doktorat, ki velja za temeljno delo o gospodarskem življenju v Ilirskih provincah. V letih med 1920 in 1950 je službovala v NUK oz. predhodnici, Državni študijski knjižnici. Umrla je leta 1973 v Ljubljani.

Pri svojem knjižničarskem delu se je lotila prilagajanja stare knjižnice potrebam novoustanovljene univerze in razmahu znanstvenega dela v novi državi. Poleg tega je objavljala obsežne članke s področja bibliografije. Kot bibliografka je spremljala in analizirala slovensko tiskarsko in založniško produkcijo. Sodelovala je tudi pri pridobivanju in strokovni obdelavi časnikov in časopisov kot vodja katalogizacije knjižnega gradiva pri načrtovanju nove zgradbe za univerzitetno knjižnico in obnovi med vojno poškodovane čitalnice, kot je na spletni strani Pošte Slovenije zapisala zgodovinarka doc. dr. Irena Selišnik.

Znamko je oblikoval Edi Berk, ostale podrobnosti so na voljo na spletni strani Pošte Slovenije.

V letu 2021 smo na dLib.si najpogosteje iskali Ljubljano in si ogledovali stare razglednice ter grafične liste

Digitalna knjižnica Slovenije je vsled raznovrstnih potreb in želja po raziskovanju naše kulturne in znanstvene dediščine nepogrešljiva za dostop do pisnih zakladov ter sodobnih strokovnih in znanstvenih vsebin. Ob obilici gradiva, ki ga ponuja spletno okolje, je portal dLib.si pomemben in zanesljiv informacijski vir, ki predstavlja bistveni sestavni del sodobne izobraževalne in znanstvenoraziskovalne infrastrukture. Vse to potrjujejo tudi statistični podatki, ki smo jih zbrali ob izteku lanskega leta.

V letu 2021 je portal Digitalne knjižnice Slovenije obiskalo 630.114 uporabnikov, ki so si skupaj ogledali 5.307.044 strani. Skupaj je bilo s prenosom datotek opravljenih 7.294.104 vpogledov v vsebine. Med temi so bili najpogosteje preneseni grafični listi Malerische Ansichten aus Krain (avtorja Josepha Wagnerja in Ludwiga Schullerja). Sledijo stare razglednice Miklošičevega parka, Kongresnega trga in Parka Zvezda ter Pirana. Pogosto so bile prenesene tudi fotografije Branka Hofmana in Ivana Minattija (avtorja Marjana Kukca); tu je tudi znameniti zemljevid Ducatus Carnioliae Tabula Chorographica in skoraj 200 let stare čudovite vedute Štajerske Lithographirte Ansichten der Stayermarkischen Stadte, Markte und Schlosser (urednika in založnika Josefa Franza Kaiserja). Največ vpogledov v vsebine (prenosov datotek) je portal zabeležil v mesecu marcu, skoraj 840.000.

Portal beleži tudi iskalne izraze, s katerimi ste obiskovalci iskali vsebine na dLib.si. V letu 2021 je z velikim naskokom na prvem mestu ključna beseda Ljubljana – gradivo o našem glavnem mestu ste iskali kar 14.148.812 – krat. Preiskovali ste predvsem zemljevide, letopise, visokošolska dela, knjige, multimedijsko in glasbeno gradivo, poleg Ljubljane pa konkretno iskali tudi Celje in koledarje Najszvetejsega Szrca Jezusovoga veliki kalendar, ki so na portalu dostopni v sodelovanju s Pokrajinsko in študijsko knjižnico Murska Sobota.

Letos smo Digitalno knjižnico Slovenije osvežili z novo podobo, v zbirko smo dodali 58.000 objektov (zapisov oz. enot) in 380 skenogramov (posameznih digitaliziranih strani). V novi podobi so predstavljene zbirke, ki smo jim dodali tudi nekaj novih. Poudariti velja predvsem zbirke Štrekljevih rokopisov, fotografij Štirje letni časi Frana Krašovca, zbirka fotografij Janija Kende, Marjana Pfeiferja in Davorina Majkusa. Poleg tega pa tudi notno gradivo iz Frančiškanskega samostana Novo mesto in gradivo iz Škofijskega arhiva Koper, novo, ob Jurčičevem letu digitalizirano gradivo Josipa Jurčiča ter zbirko, ki smo jo oblikovali ob 100. obletnici rojstva pesnika Franceta Balantiča.

Portal je že dolgo prava spletna zakladnica naše skupne kulturne in znanstvene dediščine. Posebni mejnik pa z nestrpnostjo pričakujemo letos, saj je na portalu trenutno dostopnih 964.428 digitalnih objektov (zapisov oz. enot), zato kmalu pridružimo tudi milijontega.  

Še naprej prijazno vabimo k raziskovanju na dLib.si.

Dostop do Atla Religion Database with AtlaSerials PLUS

V sodelovanju s Filozofsko fakulteto in Teološko fakulteto Univerze v Ljubljani smo pridobili dostop do Atla Religion Database with AtlaSerials PLUS.

Atla Religion Database (ATLA RDB) with AtlaSerials PLUS (ATLAS PLUS) združuje citatne indekse za članke revij, recenzije knjig in zbirke esejev z vseh področij religije ter zbirko glavnih religijskih in teoloških revij združenja ATLA.

ATLA Religion Database je referenčni elektronski vir, ki vsebuje citatne indekse za:

• več kot 620.000 člankov iz več kot 1.746 revij (575 trenutno indeksiranih);
• več kot 250.000 esejev iz več kot 18.000 del z več avtorji;
• več kot 570.000 citatov iz recenzij knjig.

ATLASerials PLUS je zbirka več kot 560 revij s področja religije in teologije. Dostopna so celotna besedila člankov v več kot 20 jezikih iz več kot 35 držav.

Dostop je omogočen z lokacij UL, CTK in NUK; oddaljen dostop je omogočen za vse člane knjižnic UL, CTK in NUK.

Trubarjevo priznanje v letu 2021 sta prejela dr. Janez Šumrada in dr. Miran Košuta

Med mnogimi nalogami, ki jih opravlja Narodna in univerzitetna knjižnica, je v prvi vrsti skrb za gradivo, ki tvori slovensko pisno kulturno dediščino in je konstitutivni del identitete slovenskega naroda. S tem zagotavljamo dostopnost gradiva za študij in raziskovanje, ki spodbujata znanstveno, kulturno in umetniško produkcijo jutrišnjega dne.

Narodna in univerzitetna knjižnica je hvaležna vsem posameznikom in organizacijam, ki nam pomagajo pri zbiranju, ohranjanju in promociji gradiva. Zato že od leta 2008 podeljujemo Trubarjeva priznanja za pomembne prispevke k ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine.

Trubarjevo priznanje v letu 2021 je Narodna in univerzitetna knjižnica podelila dr. Janezu Šumradi in dr. Miranu Košuti.

Iz utemeljitev:

Dr. Janez Šumrada je vrhunski raziskovalec enega od ključnih obdobij v zgodovinskem razvoju Slovencev od ljudstva do naroda, časa na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Temu prelomnemu obdobju slovenskega jezika in kulture se intenzivno posveča že več kot tri desetletja, vse od priprav na doktorsko disertacijo, ki jo je zasnoval na večletnem arhivskem delu v tujih in domačih knjižnicah. Posebej ga zanima raziskovanje novih, neznanih in slabo izkoriščenih virov, ki rezultate prikažejo v novi zgodovinski perspektivi. Velik del raziskav dr. Šumrade obravnava gradivo, ki ga hranijo zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, posebej zapuščino slavista Janeza Nepomuka Primica.

Dr. Miran Košuta, literarni zgodovinar, kritik, prevajalec, esejist in redni profesor na Univerzi v Trstu, se v svojem izredno obsežnem in raznovrstnem znanstvenem opusu s posebno ljubeznijo in tankočutnostjo kot odličen poznavalec razmer posveča predvsem slovenskim avtorjem iz zamejstva oziroma v zamejstvu (Vladimir Bartol, Boris Pahor, Alojz Rebula, Stanko Vuk). Svoje poslanstvo predano izpolnjuje tudi na področju medkulturnega dialoga in sodelovanja z italijansko kulturo. Dr. Miran Košuta si zasluži Trubarjevo priznanje za velike zasluge za nacionalno pisno kulturno dediščino in njeno znanstveno promocijo v zamejstvu, matici in mednarodnem prostoru.

Prejemnikoma se zahvaljujemo za njun prispevek pri ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine in jima iskreno čestitamo!

Celotni utemeljitvi sta objavljeni na spletni strani Narodne in univerzitetne knjižnice.

Katere slovenske zvočne in e-knjige smo letos najpogosteje izposodili?

Tudi iztekajoče se leto 2021 je bilo v slovenskih knjižnicah zaznamovano z ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa in zato je v teh razmerah zelo pomembna tudi ponudba, ki jo knjižnice svojim članom zagotavljajo na daljavo in po spletu. Narodna in univerzitetna knjižnica poleg klasičnega tiskanega gradiva nudi tudi dostop do elektronskih in zvočnih knjig. Tako imajo uporabniki tudi prek svojih elektronskih naprav, osebnih računalnikov, e-bralnikov in mobilnih naprav na voljo veliko gradiva za prostočasno ali domače branje, študij ali raziskovanje.

Aplikacija Audibook članom NUK od oktobra 2020 omogoča poslušanje zvočnih knjig in navkljub temu, da je na voljo relativno kratek čas, Izposoja knjig iz meseca v mesec narašča. Najbolj izposojeni naslovi letos so bili Rimsko pravo (Janez Kranjc), Cerkev (Avgust Demšar), Nespodobni odvetnik (Tadej Golob) ter slovenski klasiki Alamut (Vladimir Bartol) in Butalci (Fran Milčinski), sledi Čarovnikov vajenec (Evald Flisar), Pohorska transverzala (Avgust Demšar), 101 najlepša zgodba (Monika Kropej, Roberto Dapit, Zmago Šmitek), Abadon (Janez Mencinger) in Čudo (R. J. Palacio). Zbirko zvočnih knjig neprestano povečujemo. V letu 2021 smo kupili 170 novih naslovov. Za člane NUK, tudi za zamejce in izseljence, je trenutno na voljo 370 naslovov, med katerimi najdemo otroško in mladinsko literaturo, domača branja, leposlovje za odrasle, pravno literaturo in priročnike za osebno rast.

Portal Biblos ponuja mnoge naslove elektronskih knjig tako izvirne kot tudi prevodne literature, s svojo zbirko je v preteklih letih postal del ustaljene ponudbe mnogih slovenskih knjižnic. Naslovi segajo od življenjepisov, fantastike, kriminalk, romanov, zgodovinskih del, kratkih zgodb, satire, poezije, potopisov ter strokovne literature in priročnikov. V letu 2021 je izposoja na Biblosu za skoraj 20 % presegla izposojo v sicer rekordnem letu 2020. Med najbolj izposojenimi deli je največ leposlovja slovenskih avtorjev. Najpogosteje izposojen je bil Leninov park (Tadej Golob), sledijo mu Oddelek za občutljive zločine (Alexander McCall Smith), Devica, kraljica, vdova, prasica (Erica Johnson Debeljak), Dolina rož (Tadej Golob), Đorđić se vrača (Goran Vojnović), Kurji pastir (Feri Lainšček), Nespodobni odvetnik (Tadej Golob), Figa (Goran Vojnović), Funkcionalni vidiki osebnosti (Tina Kavčič, Andreja Avsec, Mojca Petrič, Gaja Zager Kocjan) in To noč sem jo videl (Drago Jančar). Tudi ponudbo na Biblosu bomo seveda še naprej bogatili, kot doslej, na podlagi povpraševanja članov NUK, prispevkov v časopisju, na portalu Dobre knjige in/ali književnih nagrad. Trenutno je v zbirki na portalu Biblos članom NUK na voljo okoli 1700 naslovov, Slovenci iz zamejstva in izseljenci imajo prek te ponudbe brezplačni dostop do pisane slovenske besede. V letu 2021 smo nakupili več kot 520 naslovov.

Še naprej lepo vabljeni k poslušanju zvočnih knjig in branju e-knjig.

NUK vam želi srečno novo leto 2022

Narodna in univerzitetna knjižnica vam želi prijeten zaključek leta, lepe in zdrave praznične dni ter vse dobro v novem letu 2022.

Čestitko predvajate s klikom na sliko. V primeru težav kopirajte URL naslov www.nuk.uni-lj.si/virtual/NUK_2022_slo.mp4 v brskalnik.

Vavpotič, Jurčičevo leto in EODOPEN

Zelo smo veseli, da smo v letošnjem Jurčičevem letu pridobili signirano ilustracijo Ivana Vavpotiča (1877–1943), ki je bila objavljena v drugi izdaji prvega slovenskega romana Deseti brat Josipa Jurčiča leta 1912. Izšla je v Celovcu pri Družbi sv. Mohorja. Na ilustraciji je upodobljen Martinek pri gospodu na Slemenicah. Neimenovani bralec našega izvoda pa jo je podnaslovil Oče in sin. Izvod, ki smo ga digitalizirali v okviru projekta EODOPEN, si lahko prelistate na dLibu in uživate v Jurčičevi pripovedi kot tudi v čudovitih ilustracijah Ivana Vavpotiča, ki jih je v drugi izdaji nekoliko več kot v prvi. Omenjeno ilustracijo pa najdete na strani 67.

Vabljeni k branju in ogledovanju.

Javni poziv za člane komisije za bibliotekarski izpit

Na podlagi 2. odstavka 11. člena in 1. odstavka 55. člena Pravilnika o bibliotekarskem izpitu (Uradni list RS, št. 75/16) ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice objavlja Javni poziv zainteresiranim kandidatom za člane Komisije za bibliotekarski izpit. Vaše vloge pričakujemo do 9. januarja 2022.

Obvezna priloga k vlogi je IZJAVA za uporabo osebnih podatkov.

Vse zainteresirane vabimo k oddaji vloge.

Triglav na Google Arts & Culture

»Tam stoji Triglav, prav zdaj se prikazuje iz temno žarečega, mističnega žara davnih stoletij in raste v svetlo luč naših časov. Visoko sega v sinje višave, resnobno glavo mu venčajo nebesni oblaki, na njegovem širokem skalnatem čelu se svetlika sij vladarja. V globokih gubah njegove skalnate halje se skrivajo bajke,« je zapisal Julius Kugy, eden najbolj zvesti občudovalcev naše najvišje gore.

Triglav je več kot gora. V svoji dolgi in burni zgodovini je Triglav utelešal božanstvo, predmet raziskovanja in umetniškega občudovanja, navdih in preizkus telesnih moči, romarski cilj ter kdo ve, kaj še. Danes je eden osrednjih simbolov slovenskega naroda, kamor vsako leto romajo množice pohodnikov.

Spoznajte njegovo zgodbo, kot smo jo predstavili na Google Arts & Culture

Odpiralni čas za uporabnike med prazniki v letu 2022

Na spletni strani NUK smo objavili delovni čas v prazničnih dneh v prihajajočem letu 2022.

Vabljeni k ogledu in na obisk.

Priložnosti in koristi projekta FINLIT za knjižnice, knjižničarje in uporabnike 

Lepo vabimo na spletni dogodek Priložnosti in koristi projekta FINLIT za knjižnice, knjižničarje in uporabnike. Na dogodku bomo predstavili projekt in z vami delili izkušnje ter se zahvalili vsem, ki so prispevali k uresničitvi. Na sporedu bo 15. decembra 2021, od 10.00 do 13.00, s pomočjo aplikacije Zoom. Z nami bodo koordinatorji, sodelavci in partnerji projekta, uporabnica izobraževanja ter gostje z Ministrstva za finance, Zveze potrošnikov Slovenije in podjetja Valicon.

Program, predstavitve udeležencev in povezava za prijave so na voljo na spletni strani NUK. Udeležba je brezplačna.

Projekt Finančno izobraževanje v splošnih knjižnicah (FINLIT: Financial Literacy Through Public Libraries) je bil vzpostavljen za pripravo modela usposabljanja za knjižničarje in izobraževanja odraslih za dvig ravni finančne pismenosti. Sofinancirala ga je Evropska komisija v okviru programa ERASMUS+. Vse informacije o projektu so na voljo v pdf dokumentu FINLIT.

Dostop do dveh novih elektronskih virov 

Pridobili smo dostop do dveh novih elektronskih virov:

Brill eBook Collection je zbirka vseh elektronskih knjig založnika Brill. Vsebuje več kot 30.000 znanstvenih in strokovnih knjig iz različnih področij raziskovanja. Prevladujejo dela s področja družboslovja in humanistike (filozofije, sociologije, teologije, prava itd.), dostopne pa so tudi naravoslovne knjige (biologija). Dostop je omogočen do 31. 5. 2022 z lokacij Univerze v Ljubljani, CTK, NIB in NUK. Oddaljeni dostop je omogočen za študente in osebje UL, osebje CTK, NIB in NUK ter vse člane NUK. 

Oxford Handbooks Online je zbirka priročnikov oziroma učbenikov. Gre za eno najprestižnejših področij Oxfordovega znanstvenega založništva. Vsebuje poglobljene članke najboljših znanstvenikov in strokovnjakov. Priročniki pokrivajo različne tematike: nevroznanost, arheologija, klasične študije, kriminologija, ekonomija, zgodovina, pravo, jezikoslovje, književnost, glasba, filozofija, naravoslovje, politologija, psihologija, religija, sociologija.

Oxford Handbooks Online vodi uredniški odbor vodilnih svetovnih znanstvenikov. Vsak priročnik ponuja temeljit uvod v teme, kritičen pregled trenutnega stanja področij, preučuje in vzpostavlja temelje znanosti ter določa možnosti za nove raziskave. Elektronski vir bo dostopen do 30. novembra 2022 z lokacij UL, CTK, NIB in NUK. Oddaljeni dostop je omogočen za študente in osebje UL, osebje CTK, NIB in NUK ter člane knjižnic UL, CTK, NIB in NUK.

Vabljeni k raziskovanju.

5. mednarodno srečanje partnerjev projekta EODOPEN 

Zaradi pandemije COVID-19 se je v spletno okolje preselilo tudi peto srečanje projekta EODOPEN. Iz svojih domov ali knjižnic se je srečanja udeležilo okoli 50 predstavnikov 15 projektnih partnerjev iz skupno enajstih držav. Iz Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) so se srečanja udeležile Alenka Kavčič-Čolić, Tina Glavič in Andreja Hari.

Projektni partnerji so med 29. in 30. novembrom 2021 spremljali predstavitve dosedanjega dela posameznih delovnih skupin in aktivno sodelovali pri načrtovanju novih projektnih aktivnosti. Prvi dan srečanja se je pričel s sočasno izvedbo srečanj štirih delovnih skupin, projektni partnerji so se razdelili po posameznih skupinah in razpravljali o nadaljnjem delu. V nadaljevanju je v skupnem srečanju potekal pregled novosti in sprememb v šestih delovnih skupinah, potekale so diskusije. NUK vodi četrto delovno skupino Dostavni formati digitaliziranega gradiva za uporabnike s posebnimi potrebami (Delivery formats of digitised material for special needs). V okviru te delovne skupine ustvarjamo smernice za prilagajanje digitaliziranega gradiva uporabnikom mobilnih naprav ter slepim in slabovidnim uporabnikom.

Drugi dan srečanja se je začel s pregledom novosti v sedmi delovni skupini in sicer o trenutnem stanju digitalizacije zadanih 15.000 publikacij. V nadaljevanju je Andreja Hari, v sklopu delovne skupine, ki jo vodi NUK, partnerjem predstavila tematiko »eBook accessibility for all«. V sklopu predstavitve se je posvetila problematiki oseb s posebnimi potrebami pri dostopanju in uporabi e-knjig, s poudarkom na slepih in slabovidnih ter predstavila postopek izdelave formata EPUB iz digitaliziranega gradiva, ki je dostopen vsakomur. V zadnjem delu srečanja je bila izvedena delavnica namenjena promociji, v sklopu katere se je iskalo rešitve kako digitalizirano gradivo iz projekta EODOPEN približati mlajšim uporabnikom.

EODOPEN ali eBooks-On-Demand-Network Opening Publications for European Netizens (E-knjige po naročilu – odpiranje dostopa do gradiva za evropske uporabnike spleta) je štiriletni projekt, ki ga sofinancira Evropska komisija v okviru programa Ustvarjalna Evropa, in katerega cilj je neposredno sodelovanje z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi skupnostmi pri izbiri gradiva 20. in 21. stoletja za digitalizacijo. Države partnerice projekta so Avstrija, Češka, Estonija, Litva, Madžarska, Nemčija, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Švedska. Skupna vrednost projekta je približno 4 milijone evrov.

Tudi NUK je pisal Slovenske zgodbe na Google Arts & Culture 

Slovenija je zeleno srce Evrope, z raznoliko in čarobno naravno krajino, bogato kulturno dediščino, običaji ter pripovedkami, ki se spajajo v enovito zgodbo očarljive dežele med Alpami in Jadranskim morjem. Ponosni smo, da smo skupaj z Google Arts & Culture, Slovensko turistično organizacijo (STO) in številnimi kulturnimi ustanovami in organizacijami predstavili delček naravnega in kulturnega bogastva Slovenije.

Slovenian Stories / Slovenske zgodbe si lahko ogledate na: https://artsandculture.google.com/project/green-slovenia

Na dan odprtih vrat slovenskih kulturnih ustanov pa vas lepo vabimo tudi na virtualni sprehod po Plečnikovi knjižnični palači, ki je od letošnjega leta tudi del svetovne dediščine pod zaščito UNESCO.

Pridobitve knjižnične zbirke NUK v letu 2021

Pridobitve, ki pomembno gradijo našo zbirko, in v NUK pridejo kot darovi ali nakupi, so raznovrstnih formatov, starosti in količin, shranjeni na različnih nosilcih in namenjeni različnim iskalcem informacij, a prav vse ponujajo nove in izvrstne priložnosti za študij in raziskovanje posameznega avtorja, vsebine dela ali obdobja, v katerem je deloval. Mednje spadajo zapuščine, ostaline in arhivi, ki so pomembne priče umetniškega ali znanstvenega procesa in tudi ostalo tiskano ter rokopisno gradivo, vezano na kulturno in znanstveno dediščino slovenskega naroda.

Z veseljem predstavljamo pridobitve zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice v letu 2021.

 
slika levo: veduta Die Stadt Mahrburg; slika desno: pismo Ivana Cankarja  

Ta veseli dan kulture je spet tu

Ta veseli dan kulture je spet tu in z njim tudi v NUK z veseljem obeležujemo dan odprtih vrat slovenske kulture. Praznik slovenske ustvarjalnosti je za nas izjemnega pomena, saj v NUK skrbimo za gradivo, ki tke pomembne vezi znanja, hkrati pa vsakodnevno nudimo prostor vsem, ki ga potrebujejo za študij, raziskovanje in nove ideje.

3. decembra 2021 vas zato toplo vabimo na obisk.

V avli pred Veliko čitanico bo na ogled postavljena priložnostna razstava izbora pridobitev, ki so v letošnjem letu obogatile našo zbirko. Kot vsako leto doslej, so nakupi in toliko bolj tudi darovi, ki jih pridobimo med letom, ne le izpopolnjevanje zbirke, temveč gre za neprecenljive delčke unikatne nacionalne zbirke Slovenike, ki je srce naše knjižnice. Med letošnjimi pridobitvami velja posebej izpostaviti rokopisne zapuščine pesnika in prevajalca Tomaža Šalamuna in Jožeta Hudečka, ostalini Avgusta Žigona in Daneta Zajca, tudi fotografski album iz štiridesetih let prejšnjega stoletja, Begunsko knjižnico Zdravka Novaka in negative Saše Šantla.

V petek, 3. decembra, bo veljala tudi amnestija. Na ta dan bomo med 9.00 in 18.00 vsem uporabnikom omogočili vračilo knjižničnega gradiva, ki mu je potekel rok izposoje, brez plačila zamudnine in stroškov opomina.

Pripravili pa bomo tudi voden ogled, kjer boste spoznali Narodno in univerzitetno knjižnico in prekrasno Plečnikovo palačo, v kateri domuje. Ogledali si bomo še razstavo Kartografski zakladi slovenskega ozemlja, kjer so kronološko predstavljeni pomembnejši zgodovinski zemljevidi slovenskega ozemlja ter se sprehodili med novimi pridobitvami kulturne dediščine v NUK v letu 2021. Ogled bo na sporedu ob 18. uri in bo organiziran v skladu z ukrepi proti širjenju koronavirusa.

Število udeležencev je omejeno, zato so obvezne predhodne prijave na elektronski naslov dogodki@nuk.uni-lj.si, za ogled pa je seveda nujno izpolnjevanje pogoja PCT in nošenje zaščitne maske. 

Veseli bomo, če se nam pridružite pri praznovanju tega veselega dne kulture.

Jurčičevo leto v NUK

V okviru Jurčičevega leta so sodelavci Narodne in univerzitetne knjižnice zasnovali večnivojski projekt, ki nam je prinesel vsebine o Josipu Jurčiču na zanimiv način in s svežim pristopom.

Odslej spletni strani NUK najdete povezave do učilnice, spletne razstave in digitalne zbirke, ki osvetljujejo ne le lika in dela Josip Jurčiča, temveč ponujajo tudi izobraževalne vsebine s področja informacijskega opismenjevanja, ohranjanja pisne dediščine in prost dostop do na novo digitaliziranega gradiva, ki ga hranimo v naši knjižnici ter odslej tudi predstavljamo na mednarodni platformi.

1. Digitalna zbirka Josip Jurčič z na novo digitaliziranimi dokumenti iz zapuščine Josipa Jurčiča omogoča dostop do pisateljevih osebnih dokumentov, maturitetnih esejev, osnutkov, objavljenih in izvedenih dela. Jurčičeva leposlovna dela so namreč zaznamovala tudi druga področja umetniškega ustvarjanja in poustvarjanja. Še posebej pomembna so bila za slovensko opero v 20. stoletju zato smo v zbirko dodali tudi opere z motivi iz Jurčičevih del, ki jih hranimo v Glasbeni zbirki.
    
2. Spletna razstava Josip Jurčič v prostoru in času je dostopna na Google Arts & Culture v slovenskem in angleškem jeziku ponuja gradivo o Josipu Jurčiču – s poudarkom na gradivu, ki ga hrani NUK.
    
3. Učni interaktivni pripomoček – spletna učilnica. Učiteljem bo v pomoč pri pedagoškem delu, učencem in dijakom pa za sodoben vpogled v delo in življenje Josipa Jurčiča. Pripomoček je dostopen v moodle okolju Arnes v spletni učilnici NUK in ponuja ne le vsebine, ki osvetljujejo lik in delo pisatelja, temveč tudi izobražujejo za uporabo virov in ohranjanje pisne dediščine.

Prijazno vabljeni k raziskovanju!

Ob stoti obletnici rojstva Franceta Balantiča

Na današnji dan pred sto leti, 29. novembra 1921, se je rodil France Balantič eden največjih slovenskih pesnikov. Pesniško se je začel uveljavljati tik pred drugo svetovno vojno in ustvaril izjemno liriko, ki pa je izšla šele po njegovi tragični smrti leta 1944 pod naslovom V ognju groze plapolam. Po letu 1945 je spomin na njegovo delo negovala slovenska skupnost v Argentini. Prva povojna zbirka njegovih pesmi France Balantič, ki jo je uredil dr. Tine Debeljak, opremila pa Bara Remec, je izšla leta 1956 v Buenos Airesu. Leta 1966 je Mitja Mejak izbral in uredil pesniško zbirko Muževna steblika, ki jo je izdala Državna založba Slovenije. Že natisnjeno zbirko so uničili, kljub vsemu pa je evidentiranih šest ohranjenih izvodov, dva sta v hrambi NUK. Leta 1976 je v Argentini izšlo Balantičevo Zbrano delo. 

Najbolj poglobljeno se je z delom Franceta Balantiča ukvarjal France Pibernik. Gradivo, ki se nanaša na njegovo zapuščino, je podaril naši knjižnici. Vsebuje več fotokopij iz družinske zapuščine v Kamniku (besedila iz obdobja šolanja, pesmi, prevodi, dokumenti), fotokopije pomembnejših dokumentov iz Arhiva Republike Slovenije, članke, ki so kakorkoli obravnavali pesnika, kritike njegovih del, pričevanja o pesnikovem življenju, fotografije, dokumentacijo o taborišču Gonars, dokumentacijo o Grahovem, pesnikovo korespondenco, korespondenco v zvezi z raziskavami Balantičevega dela, gradivo z razstav in proslav, posvečenih pesniku, nekaj originalnih grafik Marjana Tršarja ter dokumentacijo jugoslovanske varnostno-obveščevalne službe. France Pibernik je svoje članke o Balantiču začel objavljati konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, leta 1989 je izdal knjigo Temni zaliv Franceta Balantiča: portretna skica, po osamosvojitvi pa obsežnejšo raziskavo France Balantič (2008).

Danes nosi pesnikovo ime splošna knjižnica v Kamniku, ki hrani tudi Balantičev kip, ki je delo akad. kiparja Draga Tršarja.

Vabljeni k ogledu digitalne zbirke Franceta Balantiča na portalu Digitalne knjižnice Slovenije.

Premagana še ena ovira na poti do NUK 2

... zdaj ni ovir za izdajo gradbenega dovoljenja. Prestopili bomo še zadnjo stopnico in stopili pred najzahtevnejšo nalogo: najti bo treba zadostne finančne vire za gradnjo. Verjamem, da bomo v začetku naslednjega leta tudi te našli in jih zložili, kot radi rečemo, v finančno konstrukcijo projekta. Čez leto ali dve bi lahko začeli graditi novo nacionalno knjižnico.

S temi besedami je Viljem Leban, ravnatelj NUK, pospremil dogovor, ki ureja še zadnja odprta vprašanja glede rabe zemljišč in odpira pot za pridobitev gradbenega dovoljenja za NUK 2.

Vabljeni k branju prispevka o podpisu dogovora z ministrico dr. Simono Kustec in županom Mestne občine Ljubljane, Zoranom Jankovičem o ureditvi medsebojnih razmerij, ustanovitvi stavbne pravice in začasni uporabi dela nepremičnin za gradnjo NUK 2.

#NUK2ZDAJ

Begunska knjižnica Zdravka Novaka v NUK

V letu 2021 smo v NUK za Zbirko tiskov Slovencev zunaj RS pridobili dragocen dar, t. i. Begunsko knjižnico Zdravka Novaka. Gre za eno najpopolnejših zbirk tovrstnega gradiva, obsega nekaj več kot 700 naslovov tiskov, ki so nastali v begunskih taboriščih v Avstriji in v Italiji po koncu druge svetovne vojne, kjer so se naselili Slovenci, ki so se umaknili iz domovine zaradi strahu pred povojnim političnim nasiljem. V treh letih, kolikor so jih Slovenci preživeli v begunskih taboriščih v obeh sosednjih državah, je tam izšlo več kot 80 periodičnih naslovov revij, glasil in časopisov ter skupaj z drobnimi tiski še 500 monografskih naslovov.

Zdravko Novak je begunske tiske natančno in z ljubeznijo zbiral in urejal 25 let. Začel je že v času svojega bivanja v begunskih taborišč na Koroškem in nadaljeval po preselitvi v ZDA. Še pred svojo smrtjo leta 1971 je poskrbel, da se je dragocena knjižnična zbirka preselila bližje njegovi domovini, iz ZDA v Rim. Zaupal jo je v hrambo Slovenskemu papeškemu zavodu Slovenik Rim, od tam pa je v letošnjem letu prispela na naše knjižne police.

Splošne knjižnice v letu 2020: statistični pregled

Med naloge Narodne in univerzitetne knjižnice spada tudi zbiranje, obdelovanje ter posredovanje statističnih podatkov o delu splošnih, visokošolskih, specialnih in šolskih knjižnic ter nacionalne knjižnice. Statistične meritve za vse vrste knjižnic, razen za šolske, so za leto 2020 potekale marca 2021.

Statistični vprašalnik so ustrezno izpolnile vse knjižnice. Izbor rezultatov zadnjih statističnih meritev, ki so potekale v marcu 2021, so pokazali, da je v času meritev v Sloveniji delovalo 58 splošnih knjižnic (upravnih enot), med njimi 10 osrednjih območnih. Splošne knjižnice so imele skupaj 288 enot (storitvenih mest), med njimi je bilo 274 krajevnih knjižnic in 14 bibliobusov. V okviru knjižnic je delovalo 89 postajališč premičnih zbirk. Krajev s postajališči bibliobusa je bilo 661, skupaj postajališč bibliobusa pa 806.

Konec leta 2020 so splošne knjižnice imele v svojih knjižničnih zbirkah skupaj 12.040.155 inventarnih enot knjižničnega gradiva (na fizičnih nosilcih), beležile so 407.650 enot prirasta in 361.559 enot odpisa. Knjižnične zbirke so vključevale 11.041.939 enot knjižnega in 998.216 enot neknjižnega gradiva. Uporabnikom so v povprečju zagotavljale 6.172 naslovov elektronskih knjig na knjižnico. Za nakup knjižničnega gradiva so porabile 7.387.719 EUR, od tega 92,8 % sredstev za gradivo na fizičnih nosilcih, 7,2 % sredstev pa za nakup elektronskih virov.

Slovenske splošne knjižnice so imele v letu 2020 423.902 člana, med katerimi je bilo 121.635 (28,7 %) oseb mlajših od 15 let. Uporabniki so v knjižnico fizično vstopili 6.517.499-krat, spletno mesto knjižnice pa obiskali 4.621.226-krat. Uporabnikom so skupaj izposodile na dom in v čitalniške prostore 16.583.211 fizičnih enot gradiva. 40.967 uporabnikov splošnih knjižnic je bilo deležnih izobraževanja za uporabno knjižnice ter njenih informacijskih virov in storitev. Na družbenih omrežjih so imele 29.447 objav. V letu 2020 je bilo v splošnih knjižnicah zaposlenih 1.203 delavcev (EPZ) oziroma 1.253 oseb.

Vse enote (storitvena mesta) so bile skupaj odprte 294.767 ur, vsako uro odprtosti je v prostore splošne knjižnice vstopilo v povprečju 22 uporabnikov. Splošne knjižnice so v povprečju izvedle 261 prireditev s povprečno 29 obiskovalci.

Statistične podatke predstavljamo tudi v obliki infografike, ki jo lahko prenesete v .jpg ali .pdf formatu. Podrobne informacije in vse statistične podatke najdete na spletni strani NUK.

Razgled z ljubljanskega grada

V okviru projekta EODOPEN smo digitalizirali delo Razgled z ljubljanskega grada: pokrajinski oris s panoramo, ki nam nazorno opiše pogled z Ljubljanskega gradu na turistične, zemljepisne, zgodovinske in kulturne znamenitosti.

Delo je dostopno na portalu Digitalne knjižnice Slovenije in prilagojeno tudi v format ePUB. Dedinji Josipa Westra se iskreno zahvaljujemo za soglasje.

Pomagajte pri izboru gradiva z oddajo obrazca za podajanje predlogov za digitalizacijo.  

EODOPEN ali eBooks-On-Demand-Network Opening Publications for European Netizens (E-knjige po naročilu – odpiranje dostopa do gradiva za evropske uporabnike spleta) je štiriletni projekt, ki ga sofinancira Evropska komisija v okviru programa Ustvarjalna Evropa, in katerega cilj je neposredno sodelovanje z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi skupnostmi pri izbiri gradiva 20. in 21. stoletja za digitalizacijo. Države partnerice projekta so Avstrija, Češka, Estonija, Litva, Madžarska, Nemčija, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Švedska. Skupna vrednost projekta je približno 4 milijone evrov.

Umetnost branja v srednjem veku: nova spletna razstava na Europeani

Na Europeani je luč spletnega sveta pred kratkim ugledala nova spletna razstava. Pod naslovom Umetnost branja v srednjem veku (The art of reading in the Middle Ages) se odpira popotovanje in raziskovanje branja v srednjem veku: v samostanih in na dvoru, med trgovci in obrtniki, v slovanskem okolju in v mrežah bralcev ter na univerzah.

Bogata spletna razstava prinaša izjemno zanimive vsebine in reprodukcije rokopisov in detajlov iz kodeksov, ki so nastali v srednjem veku. Posebno pozornost ji velja nameniti tudi vsled tega, ker je nastala v okviru projekta ARMA (The art of reading in the Middle Ages/ Umetnost branja v srednjem veku) bo potekal do maja 2022 in v središče postavljal prikaz razvoja srednjeveške bralne kulture in njenega pomena za razvoj evropske kulture. Bistveni del projekta je iskanje inovativnih in uporabnih rešitev za povečevanje dostopa do dragocenega knjižničnega gradiva, ki je običajno skrbno varovano v trezorjih posameznih zbirk. S pomočjo sodobnih tehnologij, znanja in sodelovanja z različnimi evropskimi ustanovami s področja kulturne dediščine. Projekt ARMA koordiniramo v Narodni in univerzitetni knjižnici. Tudi spletna razstava z bogato bibliografijo je nastala v sodelovanju strokovnjakov iz različnih evropskih knjižnic, med njimi tudi dr. Ines Vodopivec, sicer pomočnice ravnatelja NUK za vodenje strokovnega dela.

Specialne knjižnice v letu 2020: statistični pregled

Med naloge Narodne in univerzitetne knjižnice spada tudi zbiranje, obdelovanje ter posredovanje statističnih podatkov o delu splošnih, visokošolskih, specialnih in šolskih knjižnic ter nacionalne knjižnice. Statistične meritve za vse vrste knjižnic, razen za šolske, so za leto 2020 potekale marca 2021.

Rezultati zadnjih statističnih meritev, so pokazali, da je v času meritev v Sloveniji aktivno delovalo 95 specialnih knjižnic (upravnih enot) s 134 enotami (storitvenimi mesti). Vprašalnik smo sicer poslali 112 specialnim knjižnicam.

• Specialne knjižnice s področja kulture: 33 knjižnic,
• specialne knjižnice s področja znanosti: 17 knjižnic,
• vladne specialne knjižnice: 15 knjižnic,
• druge specialne knjižnice: 11 knjižnic,
• specialne knjižnice s področja zdravstva: 9 knjižnic
• specialne knjižnice s področja industrije in trgovine: 7 knjižnic,
• društvene specialne knjižnice: 3 knjižnice.

Izbor statističnih podatkov kaže, da so specialne knjižnice imele konec leta 2020 2.492.265 inventarnih enot knjižničnega gradiva (na fizičnih nosilcih), od tega 2.413.626 enot knjižnega in 78.639 enot neknjižnega gradiva. Za nakup knjižničnega gradiva so skupaj porabile 2.183.235 EUR, od tega 41,1 % sredstev za gradivo na fizičnih nosilcih, 58,9 % sredstev pa za nakup elektronskih virov. V letu 2020 so imele 28.228 članov, zabeležile so 50.600 fizičnih obiskov in 130.230 obiskov spletnega mesta knjižnice. 572.329 inventarnih enot gradiva je bilo uporabnikom na voljo v prostem pristopu. Izposodile so 197.363 enot gradiva oziroma 4,5 enot na potencialnega uporabnika in 7 enot na člana. Naredile so 22.734 bibliografskih zapisov za SICRIS, na družbenih obrežjih pa so imele 988 objav.

Uporabnikom so zagotavljale 1.166 uporabniških mest oziroma 26,6 uporabniških mest na 1000 potencialnih uporabnikov. Vse enote (storitvena mesta) knjižnic so bile skupaj odprte 125.486 ur, kar pomeni, da je v povprečju vsako uro odprtosti v prostore specialne knjižnic vstopilo 0,4 uporabnika. V specialnih knjižnicah je bilo v letu 2020 zaposlenih 134,3 (EPZ) delavcev oziroma 152 oseb.

Statistične podatke predstavljamo tudi v obliki infografike, ki jo lahko prenesete v .jpg ali .pdf formatu.

Podrobne informacije in vse statistične podatke najdete na spletni strani NUK.

NUK v dar prejel negative Saše Šantla na steklenih ploščah in na celuloidnih nosilcih

Narodna in univerzitetna knjižnica je v dar prejela 16 škatlic z negativi na steklenih ploščah in na celuloidnih nosilcih, ki jih je ustvaril slovenski slikar in skladatelj Saša Šantel (1883–1945). 

Podobe so bile večinoma posnete v prvih dveh desetletjih dvajsetega stoletja. Fotografsko gradivo, ki ga zaradi krhkosti nosilca – steklenih plošč - zagotovo ni ohranjenega toliko, kot ga je bilo ustvarjenega, je še toliko bolj dragocena pridobitev.

Narodna in univerzitetna knjižnica se za dar najlepše zahvaljuje družinama Zorman in Križaj. 

Seminar za neformalne založnike

Vabimo vas na seminar za neformalne založnike, ki bo v sredo, 1. decembra 2021, med 9. in 13. uro preko spletne aplikacije ZOOM.

Seminar je namenjen začetnikom v založniški dejavnosti oziroma vsem, ki občasno izdajajo fizične ali spletne publikacije. Prijave na brezplačni seminar sprejemamo do zapolnitve mest.

Podrobneje o seminarju si lahko preberete na spletni strani NUK. Za dodatna pojasnila smo na voljo na telefonski številki 01 586 13 07 ali na e-naslovu: pavla.meglic@nuk.uni-lj.si.

Vabljeni!

Nacionalna knjižnica v letu 2020: statistični pregled

Izbor podatkov za nacionalno knjižnico nam razkriva, da je konec leta 2020 knjižnična zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice obsegala 2.920.854 inventarnih enot knjižničnega gradiva na fizičnih nosilcih. V Digitalni knjižnici Slovenije je bilo dostopnih 911.164 enot digitalnega gradiva.

NUK je imel 6.301 aktivnega člana, zabeležili smo 120.941 fizičnih obiskov knjižnice in 379.522 obiskov spletnega mesta. Skupaj smo izposodili 73.746 enot gradiva, pri čemer je bilo 48 % gradiva izposojenega na dom. Zabeležili smo 683.354 vpogledov v vsebinske enote in 3.977 izposoj elektronskih virov (ki niso na fizičnih nosilcih). Za družbena omrežja smo pripravili 957 objav. V letu 2020 je bilo v nacionalni knjižnici digitaliziranih 376.795 strani izvirno analognega gradiva. Za nakup knjižničnega gradiva je NUK porabila 1.117.691 EUR, od tega 21 % sredstev za gradivo na fizičnih nosilcih in 79 % sredstev za nakup elektronskih virov. Uporabnikom je bilo posredovanih 20.000 referenčnih informacij. Izobraževanj, ki jih je knjižnica izvedla za uporabnike, se je udeležilo 306 oseb, od tega 184 prek spleta. V letu 2020 je bil NUK za uporabnike odprt 2.141 ur, v knjižnici pa je bilo konec leta zaposlenih 143,75 delavcev (EPZ) oziroma 146 oseb.

Statistične podatke predstavljamo tudi v obliki infografike, ki jo lahko prenesete v .jpg ali .pdf formatu.

Podrobne informacije in vse statistične podatke najdete na spletni strani NUK.

Statistične meritve slovenskih knjižnic za leto 2020

Med naloge Narodne in univerzitetne knjižnice spada tudi zbiranje, obdelovanje ter posredovanje statističnih podatkov o delu splošnih, visokošolskih, specialnih in šolskih knjižnic ter nacionalne knjižnice. Statistične meritve za vse vrste knjižnic, razen za šolske, so za leto 2020 potekale marca 2021.

K statističnim meritvam smo povabili 261 knjižnic. Izpolnilo ga je 239 oziroma 92 % vseh knjižnic. Med njimi 84 visokošolskih knjižnic (skupaj z nacionalno knjižnico), 95 specialnih in 60 splošnih knjižnic (skupaj z zamejskima knjižnicama).

Zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa, je bila dejavnost knjižnic, ki jo uporabnikom nudijo v prostorih knjižnice, v letu 2020 močno okrnjena (tako na primer obisk knjižnice, izposoja gradiva na dom in v čitalniške prostore, prireditve in drugi dogodki v knjižnici, uvajanja v knjižnico in njene informacijske vire na fizičnih nosilcih). Pri večini knjižnic pa lahko opazimo porast obsega elektronskih storitev (npr. izobraževanja in svetovanja na daljavo, posredovanje dokumentov v digitalni obliki, obisk spletnega mesta, prijave na oddaljen dostop do elektronskih virov, število in obseg pregledanih digitalnih vsebin). Neposredna primerjava statističnih podatkov o delu knjižnic v letu 2020 s preteklimi leti je zato možna le ob dolžni previdnosti ter ob upoštevanju zunanjih dejavnikov, ki so vplivali na delo knjižnic. 

Statistične podatke predstavljamo tudi v obliki infografike, ki jo lahko prenesete v .jpg ali .pdf formatu.

Podrobne informacije in vse statistične podatke najdete na spletni strani NUK.

Maistrova virtualna pot je zaživela

Projekt, zasnovan kot spletna izkušnja spoznavanja Rudolfa Maistra (1874-1934) je delo 15 različnih muzejev, knjižnic in arhivov. Vodil ga je Medobčinski muzej Kamnik, ki skrbi za Rojstno hišo Rudolfa Maistra, zasnovali sta ga Alenka Juvan in Katarina Mahnič, pri izgradnji pa je sodelovala tudi Narodna in univerzitetna knjižnica. Spomladi je Viljem Leban, ravnatelj NUK, podpisal dogovor o sodelovanju in tako smo prispevali predvsem pri digitalizaciji dokumentov iz Maistrovega življenja in dela, ki jih hranimo v svoji zbirki. Za potrebe organizacijskih in strokovnih vprašanja je bil imenovan tudi strokovni odbor, v katerem je sodeloval mag. Marijan Rupert, skrbnik rokopisne zbirke.

Maistrova virtualna pot obiskovalcem in iskalcem informacij ponuja nove priložnosti za predstavitev gradiva o Rudolfu Maistru. Poglavja o njegovem življenju so vezana na kraje, kjer je prebival, vključena so poglavja o njegovi vojaški karieri, literarnem udejstvovanju in delih, ki so nastali o Maistru oziroma na podlagi njegovih del. Tu je tudi kotiček za mlade.  Projekt želi spodbuditi zanimanje strokovne in širše javnosti za slovenskega pesnika in generala, poleg tega pa seveda promovirati vire in povečati dostop do gradiva. Prav vsled tega sta bistveni del projekta digitalizacija gradiva, ki ga hranijo različne ustanove v Sloveniji, in povezava vseh krajev, dokumentov in drugih poglavij Maistrovega  Rezultat je spletna stran, ki jo je izdelala agencija noviSplet, za animacijo in logotip je poskrbel Ciril Horjak. Kot so zapisali v predstavitvi, naj bi virtualno različico v naslednjih letih dopolnila tudi stvarna Maistrova pot, zato si z veseljem lahko obetamo tudi nadaljnji razvoj projekta.

Maistrova virtualna pot je dostopna na www.rudolfmaister.si.

Na Simpoziju ob 140-letnici smrti Josipa Jurčiča tudi o spletni razstavi NUK

V ponedeljek, 8. novembra 2021, bo v Atriju ZRC SAZU potekal Simpozij ob 140-letnici smrti Josipa Jurčiča (1844–1881), prvega pomembnejšega slovenskega pisatelja, dramatika in časnikarja. Simpozij spada med pomembne dogodke, namenjene obeležitvi Jurčičevega leta, ki že celo leto 2021 pod skupni imenovalec združuje različne dogodke in projekte v spomin na izjemnega Josipa Jurčiča, njegovo življenje in delo.

Simpozij bo potekal v dopoldanskem času in bo gostil deset izjemno zanimivih prispevkov, ki bodo odstrli različne vidike na Jurčičevo ustvarjanje, hkrati pa sestavljali mozaik v razumevanju njegovega izvirnega prispevka h kulturni zgodovini našega naroda. Med njimi bo tudi prispevek sodelavca NUK Matjaža Lulika z naslovom Josip Jurčič v prostoru in času. Spregovoril bo o spletni razstavi Jurčičevega gradiva, ki ga hranimo v NUK - iz rokopisne zbirke, ki vsebuje osebne dokumente, rokopise, korespondenco ter nekaj uredniškega in drobnega gradiva; iz slikovne, ki hrani vrsto portretov in drugih povezanih fotografij in iz glasbene zbirke, ki hrani vsebino o delih, nastalih na podlagi Jurčičevih spisov. Razstava ponudi tudi informacije o restavratorski skrbi za ohranitev dragocene dediščine za prihodnje rodove. NUK hrani temeljno zbirko pisne kulturne dediščine Slovenije, zato se Jurčičevemu letu tudi s to razstavo s ponosom pridružujemo.

Matjaž Lulik bo na simpoziju predstavil Jurčičevo rokopisno zapuščino. Spletna razstava, ki bo prav kmalu ugledala luč sveta, pa je sad timskega dela, ki ga je uspešno koordinirala Mojca Trtnik, poleg obeh omenjenih sodelavcev pa so pri projektu sodelovali še Eva Malalan, Lidija Podlesnik Tomášiková, Urša Kocjan, Meta Kojc, Urška Drofenik in Janja Korošec. 

Več o Simpoziju je na voljo na spletni strani ZRC SAZU.

Prijazno se pridružujemo povabilu k udeležbi.

Novosti v knjižničarstvu - spletna predstavitev

Prijazno vabljeni na spletno predstavitev Novosti v knjižničarstvu. V tokratni predstavitvi bomo med drugim lahko spoznali delovanje Komisije za razvoj strokovnih osnov vzajemnega kataloga, portala Založniki v NUK in projekta Finančno izobraževanje v splošnih knjižnicah (FINLIT). Tu bodo tudi predstavitve raziskav s področja dediščinske znanosti, izobraževalnih potrebah knjižničarjev, kompetencah bibliotekarjev ter predstavitvi novosti v IFLI in prenovi študijskih programov Oddelka za bibliotekarstvo, povsem na koncu pa bo govora tudi o razvrščanju del o književnikih in književnicah v Splošnem geslovniku.

Spremljali bomo 11 predstavitev. Novosti v knjižničastvu bodo na sporedu v petek, 5. novembra 2021, med 10.00 in 13.25. V spletnem okolju, z uporabo aplikacije Zoom.

Udeležba je brezplačna, potrebna pa je prijava.

Celoten program je na voljo tudi v pdf datoteki.

Razstava ob obletnici plebiscita gostuje v Pivki

Razstava NUK Sanje imajo to čudno lastnost, da se včasih uresničijo o slovenski osamosvojitveni misli še vedno potuje okrog po Sloveniji in od včerajšnjega dne, 25. oktobra, je na ogled v Parku vojaške zgodovine Pivka.

Na slovesnosti ob dnevu suverenosti je razstavo odprl predsednik vlade Janez Janša; zbrane je nagovorila tudi dr. Ines Vodopivec, pomočnica ravnatelja NUK, nato pa so si razstavo ogledali skupaj z avtorico Heleno Janežič. Več o dogodku si lahko preberete na spletni strani Parka vojaške zgodovine.

IFLA z novo ekipo, spletno stranjo in novičnikom

Mednarodno združenje bibliotekarskih društev in ustanov IFLA je nedolgo tega predstavilo prenovljeno spletno stran, ki prinaša pregled aktivnosti in predstavitve vseh vpletenih v aktivnosti krovne svetovne organizacije knjižničarjev. IFLA je globalni glas knjižnic, ki predstavlja interese stroke in deluje v smeri izboljšanja storitev v svetovnem merilu. Moč svojih načrtovanj in izvajanj črpa iz močnega jedra članstva, ki predstavlja raznoliko strokovno skupnost in povezave, ki jih spleta s partnerji. Dokumenti, strategije, poročila, tudi odličen statistični pregled knjižnic po svetu. Te vsebine najdemo na prenovljenih spletnih straneh, izbrane premisleke tudi v uvodniku prvega IFLA novičnika. Ta bo bralcem z vsako številko približal delovanje razvejane organizacije IFLE ter izpostavljal strokovne in širše zastavljene izzive.

Pred kratkim so bile v IFLI izpeljane volitve, na katerih je bilo izbrano tako novo vodstvo kot tudi predstavniki v posameznih sekcijah. Predsednica organizacije za obdobje 2021–2023 je postala Barbara Lison, direktorica bremenske splošne knjižnice. Njeno vodenje v tem mandatu povezuje tema knjižnic, ki gradijo trajnostno prihodnost. In pri zahtevnem delu, ki čaka krovno organizacijo v tem po-koronskem času, bo sodelovalo mnogo novih sodelavcev v odboriih, strokovnih in regijskih svetih. Med njimi so tudi tri sodelavke NUK: v Sekciji za informacijsko tehnologijo (Information technology) sodeluje dr. Alenka Kavčič Čolić, v Sekciji za ohranjanje sodeluje (Preservation and Conservation) dr. Jasna Malešič in v Sekciji za vsebinsko analizo in dostop (Subject Analysis and Access) mag. Darija Rozman.

Sodelavcem iskreno čestitamo in jim želimo uspešno delo v sekcijah IFLA.

Uresničevanje Nacionalnega programa finančnega izobraževanja Slovenije

Konec leta 2021 se zaključuje projekt Finančno izobraževanje v splošnih knjižnicah (Financial Literacy Through Public Libraries). Projekt sofinancira Evropska komisija v okviru programa ERASMUS +. Na projektu sodelujejo naslednji partnerji: Fundacija za razvoj informacijske družbe (FRSI), Varšava, Poljska (koordinator projekta); Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK), Slovenija; Fundacija Globalne knjižnice -  Bulgaria (GLFB), Sofija, Bolgarija; Biblioteca Judeteana Ovid Densusianu Hunedoara, Deva, Romunija.

Namen projekta je pripraviti model izobraževanja in usposabljanja za dvig ravni finančne pismenosti odraslih v štirih državah Srednje in Vzhodne Evrope. Spletna stran projekta: https://finlit.eu/edu/

Finančno pismenost lahko opredelimo kot kombinacijo finančnih znanj in sposobnosti, ki pripomorejo k razumevanju finančnih tveganj in priložnosti, sprejemanju racionalnih in zavestnih odločitev ter seznanjenosti z viri, ki prebivalcem lahko pomagajo, da izboljšajo svoj življenjski standard. Kot mesta za informiranje in učenje morajo imeti knjižnice pomembno vlogo pri finančnem opismenjevanju prebivalstva.

Obseg  - tečaje  zajema različne vidike finančne pismenosti, in sicer: priprava finančnega načrta in osebnega proračuna, finančni sistem, krediti in posojila, zavarovanja, varstvo potrošnikov in njihove pravice, spletno bančništvo, spletno nakupovanje, varnost financ na spletu, varčevanje in naložbe, dedovanje in zaslužek v pokoju. Pri pripravi vsebin smo se partnerji projekta posvetovali z različnimi finančnimi organizacijami in strokovnjaki s področja. Tečaji so organizirani na zelo sistematičen način v učnem okolju Moodle, kjer so udeležencem dostopna tudi dodatna gradiva, za knjižničarje izobraževalce pa so pripravljeni scenariji za izobraževanje v živem okolju in prek spleta. Pri teh izobraževanjih ni vloga knjižničarjev, da nadomestijo strokovnjake s področja financ, ampak da uporabnika vodijo skozi različne informacije na področju financ in opozorijo na pomembna vprašanja. Značilnost tečajev FINLIT je, da so nevtralni glede ponudnikov finančnih produktov in so namenjeni obveščanju ter dvigu znanja na področju finančne pismenosti.

V pilotni fazi projekta so v Sloveniji sodelovale Knjižnica Domžale, Cankarjeva knjižnica Vrhnika, Knjižnica Srečka Vilharja Koper in Mestna knjižnica Ljubljana. NUK je izvedel usposabljanje knjižničarjev za poučevanje starejših uporabnikov in izobraževanje na področju financ. Prvi pilotni tečaj za uporabnike smo na daljavo skupaj izvedli izobraževalci splošnih knjižnic in NUK septembra.

Tečaj FINLIT bo v letu 2022 vključen v redne tečaje NUK za izobraževanje knjižničarjev. NUK se bo osredotočil predvsem na usposabljanje knjižničarjev za izvajanje tovrstnega izobraževanje. Tako bodo knjižničarji v splošnih knjižnicah vsebine FINLIT lahko vključili v svoj redni program izobraževanja končnih uporabnikov po celi Sloveniji. Vse sodelujoče knjižnice bodo po izobraževanju svojih knjižničarjev prejele certifikat za izvajanje izobraževanj FINLIT, dostop do platforme in vseh gradiv. S tem bomo posredno, s pomočjo splošnih knjižnic vplivali na dvig finančne pismenosti slovenskega prebivalstva, kar je tudi cilj Nacionalnega programa finančnega izobraževanja Slovenije.

Skrb za slepce iz 1919

V okviru projekta EODOPEN digitalizirano delo Skrb za slepce iz leta 1919, avtorice Minke Skaberne, nam oriše stanje po prvi svetovni vojni in pomen skrbi za oslepele vojake, ki so se vrnili v domovino. V drugem delu knjige avtorica predstavi razvoj pisav za slepe, poda razloge za ustanovitev knjižnice in predstavi prve uspehe pri izvajanju izobraževanj o branju in ročnem pisanju brajice. Njena prizadevanja se odražajo še danes z več kot 100 letnim delovanjem Knjižnice slepih in slabovidnih Minke Skaberne. Delo je dostopno prek portala Digitalne knjižnice Slovenije v formatu PDF in prilagojenem formatu EPUB.

Za digitalizacijo in prosto objavo njenega pomembnega dela se dedinji iskreno zahvaljujemo za dovoljenje.

V NUK hranimo tudi njeno korespondenco z Ivanom Cankarjem, v kateri ga prosi za dovoljenje za prepis nekaterih njegovih del.

Pomagajte pri izboru gradiva z oddajo obrazca za podajanje predlogov za digitalizacijo.  

EODOPEN ali eBooks-On-Demand-Network Opening Publications for European Netizens (E-knjige po naročilu – odpiranje dostopa do gradiva za evropske uporabnike spleta) je štiriletni projekt, ki ga sofinancira Evropska komisija v okviru programa Ustvarjalna Evropa, in katerega cilj je neposredno sodelovanje z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi skupnostmi pri izbiri gradiva 20. in 21. stoletja za digitalizacijo. Države partnerice projekta so Avstrija, Češka, Estonija, Litva, Madžarska, Nemčija, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Švedska. Skupna vrednost projekta je približno 4 milijone evrov.

Rokopisna zapuščina Karla Štreklja: nova zbirka na portalu Digitalne knjižnice Slovenije

Folklorist in jezikoslovec Karel Štrekelj se je rodil na Gorjanskem leta 1859 in umrl v Gradcu 1912. Po študiju filologije in primerjalnega jezikoslovja je predaval na Dunaju in na univerzi v Gradcu. V jezikoslovju se je ukvarjal prvenstveno z leksiko in etimologijo, bil velik poznavalec zgodovinske slovnice in dialektologije. Pomembno se je v kulturno zgodovino zapisal kot zbiralec, preučevalec in izdajatelj ljudske pesmi. V letih od 1895 do 1911 je izdal Slovenske narodne pesmi v 14 snopičih, nekaj let kaseje je zbirko dokončal Joža Glonar. To je do tedaj najobsežnejša in najkvalitetnejša zbirka ljudskih pesmi med Slovani.

V zbirki na portalu Digitalne knjižnice Slovenije predstavljamo narodopisno gradivo iz rokopisne zapuščine Karla Štreklja, slavista, jezikoslovca in etnologa, zbiratelja ljudskih pesmi in proznega ljudskega besednega izročila. Leta 1887 je Štrekelj, tedaj docent slovanske filologije na dunajski univerzi, v Ljubljanskem zvonu, Slovenskem narodu in Slovanu objavil Prošnjo za narodno blago, v kateri je vse, ki jim »je mari, da Slovenci pokažemo svetu bogastvo našega tradicijnega slovstva«, posebej pa učitelje, dejavne »v Cerkvi in šoli«, pozval k zapisovanju ljudskega ustnega izročila. S tem dejanjem, ki je obrodilo bogate sadove, je Štrekelj stopil na pot, ki so jo tekom 19. stoletja utirali njegovi narodnobuditeljski predhodniki Janez Primic, Andrej Smole, Urban Jarnik, Stanko Vraz, Fran Miklošič in Davorin Terstenjak. Prošnja za narodno blago je med Slovenci sprožila nenavadno močan odziv. To je Štreklju omogočilo, da je v svojo zbirko Slovenskih narodnih pesmi, ki ji je kasneje nameraval pridružiti še zbirko ljudskih povedk in pravljic, zajel celotno slovensko etnično ozemlje.

Gradivo, ki so ga Štreklju pošiljali zapisovalci, delujoči širom po Sloveniji, in se je ohranilo v njegovi rokopisni zapuščini, je bilo digitalizirano v sodelovanju med Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) ter Narodno in univerzitetno knjižnico.

Testni dostop do Oxford Scholarly Editions Online

Pridobili smo testni dostop do elektronskega vira Oxford Scholarly Editions Online.

Gre za zbirko celotnih besedil klasičnih avtorjev, ki vključuje dela pisateljev, ki so delovali med leti 701 in 1901, ter rimskih in grških avtorjev: Aristotel, Austen, Bentham, Katul, Dickens, Platon, Virgil, Wordsworth, Aristofan idr. Vsebuje več kot 1500 knjig, kar ustreza več kot 754.000 tiskanim stranem besedil.

Dostop je omogočen do 30. novembra 2021 z lokacij UL, CTK, NIB, NUK in ZRC SAZU. Oddaljen dostop za študente in osebje UL ter ZRC SAZU, osebje CTK, NIB in NUK ter člane knjižnic UL, CTK, NIB, NUK in ZRC SAZU.

Vabljeni k uporabi!

Odprtje razstave Zemljevidi našega sveta

V torek, 28. septembra 2021, smo v Plečnikovem hodniku in Kavarni NUK odprli tudi razstavo Zemljevidi našega sveta. Za pomenljivim naslovom se skriva dinamično zasnovana razstava izdelkov dijakinj in dijakov Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana, ki prinaša iskrive premisleke v odnosu do kartografskih zakladov, ki jih v tem istem času razstavljamo dve nadstropji višje.

Razstavo smo v prijetnem vzdušju odprli v atriju Kavarne NUK. Prisluhnili smo citrarki Klari Levec, nato sta zbrane nagovorila gostitelj, Viljem Leban, ravnatelj NUK, za njim pa še Gregor Markelj, ravnatelj Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana. Kratek nagovor sta imeli Karmen Klobasa in Rebeka Jerman, mentorici mladim ustvarjalcem, zbrane pa so navdušili tudi pevci zbora Slovenski vokalisti. V vlogi povezovalke je bila Helena Janežič, sodelavka NUK.

na sliki: Viljem Leban (ravnatelj NUK), Karmen Klobasa (mentorica), Gregor Markelj (ravnatelj Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana) in Rebeka Jerman (mentorica) 

Tako kot razstava Kartografski zakladi slovenskega ozemlja je tudi ta razstava odzven odličnega sosedskega sodelovanja in veseli smo, da ustvarjalnost dijakov Oblikovne ponovno navdušuje obiskovalce NUK. Kot vedno doslej, skozi svoje izdelke predstavljajo odličnega sogovornika gradivu in zgodbam, ki so doma v naši knjižnici.

Zemljevidi našega sveta bodo na ogled do 15. januarja 2022. Prijazno vabljeni.

Testni dostop do Bloomsbury Cultural History

Pridobili smo testni dostop do elektronske zbirke Bloomsbury Cultural History.  

Bloomsbury Cultural History je namenjen študiju in raziskovanju kulturne zgodovine:

• različne teme (delo, otroštvo in družina, človeško telo, hrana ...),
• obdobje od antike naprej,
• 1500 slik predmetov iz muzejskih zbirk (Wellcome Trust),
• več kot 90 naslovov elektronskih knjig,
• učni načrti predavanj.

Testni dostop je omogočen do 31. 10. 2021. Vabljeni k raziskovanju..

Glasbena zbirka NUK do 30. novembra zaprta

Glasbena zbirka bo zaradi prenove zaprta do 30. novembra 2021.

Do gradiva iz čitalnice zbirke v prostem pristopu (zbrana dela, tematični katalogi in faksimili) v tem času ni mogoče dostopati. Prav tako je onemogočen dostop do listkovnih katalogov zbirke.

Hvala za razumevanje.

Razstava Kartografski zakladi slovenskega ozemlja je odprta, vabljeni na javna vodstva z avtorji

Prejšnji teden smo odprli razstavo Kartografski zakladi slovenskega ozemlja, ki na ogled ponuja cvetober izvirnih zemljevidov, ki kartografsko upodabljajo današnje slovensko ozemlje, od Laziusovega prvega samostojnega prikaza Kranjske iz srede 16. stoletja, vse do slovitega Kozlerjevega Zemljovida slovenskih dežel in pokrajin, ki nosi letnico 1853.

Razstavo si lahko ogledate vsak dan od ponedeljka do sobote med 10.00 in 18.00. Posebej lepo vabljeni na brezplačna javna vodstva po razstavi z avtorji.

Termini javnih vodstev:

• sreda, 6. oktober, ob 17. uri
• sreda, 20. oktober, ob 11. uri
• sreda, 3. november, ob 17. uri
• sreda, 17. november, ob 11. uri
• sreda, 1. december, ob 17. uri
• sreda, 15. december, ob 11. uri
• sreda, 5. januar, ob 17. uri
• sreda, 12. januar, ob 11. uri

Zaželjeno je, da se za voden ogled z avtorji predhodno prijavite na elektronski naslov: dogodki@nuk.uni-lj.si

Mirko Polič in ljudska opera Deseti brat

Te dni (2. 10. 2021) mineva 70 let od smrti slovenskega skladatelja in dirigenta Mirka Poliča, ki se je rodil v Trstu 1890. Skladatelj Matija Bravničar je v nekrologu zapisal, da je za njim nastala velika vrzel na mnogih področjih slovenskega življenja, kajti Polič je bil do svojih zadnjih dni aktiven povsod, kjer je bil potreben preudaren, trezen in izkušen človek za izpeljavo organizacijskega in umetniškega življenja. Bravničar ga je poznal kot človeka izredne delavnosti, bistrega koncepta, neutrudljive energije, ki ni sprejemal kompromisov pri strokovnih odločitvah. Vse te vrline so se odražale v njegovem dolgoletnem delovanju na čelu ljubljanske Opere v vlogi ravnatelja, dirigenta in režiserja, še posebej v letih do 1925 do 1938, ko je ljubljanska opera pod njegovim vodstvom, čeprav v izredno skromnih razmerah, imela najbolj pester in napreden repertoar daleč naokrog.

V Jurčičevem letu 2021 mineva hkrati tudi 70 let od ljubljanske premiere Poličeve ljudske opere v treh dejanjih Deseti brat, ki je nastala po narodnem izročilu in Jurčičevem istoimenskem romanu. Glasbena zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice hrani celotno Poličevo glasbeno zapuščino, v tem letu pa smo poskrbeli za digitalizacijo te izvirne operne partiture in klavirskega izvlečka, ki ga je po skladateljevi smrti izdala Državna založba Slovenije.

Izvirna operna partitura Mirka Poliča Deseti brat

Klavirski izvleček opere Mirka Poliča Deseti brat

EOD eKnjige: posebna ponudba za digitalizacijo knjig EOD

EOD - digitalizacija knjig po naročilu - je storitev, ki vam omogoča izdelavo digitaliziranih kopij knjig (monografij) v formatu pdf. V času med 1. in 31. oktobrom 2021 vas vabimo, da izkoristite posebno ponudbo, saj devet knjižnic, ki sodelujejo v mreži EOD, omogoča digitalizacijo knjig, ki so izven avtorskopravne zaščite, po akcijski ceni 10 EUR.

Dela, za katera velja ugodna cena, poiščite v skupnem katalogu EOD iskalnika.

Digitalne kopije lahko naročite iz zbirk naslednjih knjižnic: Narodna knjižnica Estonije (Estonija), Univerzitetna knjižnica Tartu (Estonija), Univerzitetna knjižnica Regensburg (Nemčija), Univerzitetna in deželna knjižnica Tirolske (Avstrija), Nacionalna tehnična knjižnica Češke republike (Češka republika), Knjižnica Humboldtove univerze (Nemčija)*, Narodna knjižnica Švice (Švica), Univerzitetna knjižnica Bratislava (Slovaška) ter Narodna in univerzitetna knjižnica (Slovenija)*

V knjižnicah z oznako *: od 250. strani naprej velja redni cenik digitalizacije.

Vabljeni k naročilu digitalne kopije, več informacij najdete na spletni strani EOD eBooks.

Gastronomska dediščina Slovenije

Med 25. septembrom in 9. oktobrom bodo potekali Dnevi evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine. Ob tem Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, skupaj z mnogimi organizacijami in ustanovami, pripravlja bogat program z več kot 350 dogodki. Na spletni strani ZVKD je na voljo program dogodkov in kot tudi povezava za spremljanje odprtja, ki bo danes, 24. septembra, ob 11. uri prek Zooma; 31. Dneve evropske kulturne dediščine in 9. Teden kulturne dediščine bo odprl Matjaž Gruden, direktor direktorata za demokratično participacijo Sveta Evrope. Letošnji dogodki bo povezovala rdeča nit naslova Dober tek!, ki naznanja sprehod po gastronomski dediščini Slovenije. Kot opisujejo na spletni strani:

»V okviru teme Dober tek! želimo skupaj z vami odkrivati recepte za okušanje dediščine, povezane s kmetijstvom, pridelavo, nakupom, prodajo, pripravo ter uživanjem vsakodnevnih in prazničnih jedi, pa naj gre za nepremično, premično ali nesnovno dediščino. Od znanj in spretnosti do šeg in navad; od kulturne krajine do tržnic, kašč, črnih kuhinj in gostiln; od prvih kmetijskih orodij in priprav do kuharskih knjig in pogrinjkov.«

Tudi v NUK se pridružujemo Dnevom evropske kulturne dediščine in Tednu kulturne dediščine, saj s ponosom skrbimo za ohranjanje in promocijo pisne kulturne in znanstvene dediščine Slovenije. V ta namen smo na portalu Digitalne knjižnice Slovenije – po vzoru rdeče niti letošnje izvedbe Dnevov – oblikovali posebno zbirko: Legendarne slovenske kuharice

Verjetno ni slovenskega gospodinjstva, kjer ne bi bilo vsaj ene kuharske knjige, pravo bogastvo tovrstne literature pa se skriva tudi v Digitalni knjižnici Slovenije. V branje in uporabo ponujamo nekaj najbolj znanih in skozi več desetletij (celo stoletij) uporabe kuharskih knjig, od Vodnikovih Kuharskih bukev iz leta 1799, slovitih kuharic Felicite Kalinšek in Marije Remec, pa vse do drobne Kuharske knjižice, ki je izšla leta 1948 v begunskem taborišču v Špitalu. Nanizali smo jih v zbirko Legendarne slovenske kuharice.

Vabljeni k raziskovanju kulturne dediščine in, seveda, dober tek!

Razglednice Aleša Debeljaka v Slovenskem etnografskem muzeju

Pred nekaj več kot dvema letoma smo v NUK pridobili zapuščino književnika in sociologa Aleša Debeljaka. Doktoriral je iz sociologije kulture v New Yorku in predaval na Fakulteti za družbene vede. Kot pesnik se je v svojih delih že od zgodnjih poskusov ukvarjal predvsem s tematiko eksistencializma, prizadeto je ubesedil tudi vojno v nekdanji Jugoslaviji, v esejistiki pa je bil med snovalci postmodernizma na Slovenskem. Prevajalec, urednik in eden najbolj prevajanih slovenskih avtorjev je v zapuščini zapustil veliko razglednic, ki jih je pošiljal iz svojih potovanj in jih ozaljšal s svojimi mislimi. Izbor 40 razglednic iz Rokopisne zbirke NUK, ki jih je poslal Alešu Bergerju, Matjažu Pikalu, Tomažu Šalamunu, Igorju Štiksu in drugim, bo prvič na muzejski razstavi razglednic Aleša Debeljaka na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju.

Razstavo Saj grem samo mimo: mozaik razglednic in prijateljstev Aleša Debeljaka so v SEM odprli v petek, 17. septembra 2021. Ob upoštevanju PCT pogoja si jo lahko ogledate do 13. februarja 2022.

Skladbe Josipa Ipavca v Narodni in univerzitetni knjižnici

Leto 2021 je vlada Republike Slovenije razglasilo za leto Josipa Ipavca, saj obeležujemo 100. obletnico smrti skladatelja in zdravnika, ki je za slovensko zgodovino ustvaril veliko pomembnih del. Kot so v obrazložitvi zapisali na Ministrstvu za kulturo: »… med njimi posebej izstopata prvi slovenski balet Možiček in najobsežnejše delo, opereta Princesa Vrtoglavka, …«.

Ob tej priložnosti je dr. Alenka Bagarič, skrbnica glasbene zbirke NUK, pripravila e-knjigo z naslovom Skladbe Josipa Ipavca v Narodni in univerzitetni knjižnici. Gre za izvrstno bibliografsko monografijo, ki vsebuje natančen seznam del Josipa Ipavca, ki jih v objavljeni ali rokopisni obliki hranimo v zbirki NUK. Slednje obsegajo avtografe iz skladateljeve zapuščine, ki jih je knjižnica pridobila v letih med 1964 in 1991, avtografe iz arhiva urednika Novih akordov ter prepise skladb različne provenience.

Osrednji del monografije predstavlja abecedni seznam izvirnih naslovov, z variantnimi in prevedenimi naslovi, ki so jih v note zapisali prepisovalci ali urejevalci gradiva, ter prevedeni naslovi iz novejših izdaj. Tu so tudi druge podrobnosti, ki natančno dopolnjujejo bibliografijo. Abecednemu seznamu sledi popis izdaj, seznam skladb po zvrsteh in izvajalskih zasedbah ter imensko kazalo. Tako publikacija predstavlja nepogrešljiv vir za nadaljnje raziskovalno in študijsko delo na področju dela tako Josipa Ipavca kot tudi širše raziskave slovenske glasbene dediščine.

Za strokovni pregled je poskrbela mag. Lidija Podlesnik Tomášiková, oblikovanje publikacije je delo Mie Sivec, naslovno fotografijo pa je prispeval Maj Blatnik. 

E-knjiga je v prostem dostopu na portalu Digitalne knjižnice Slovenije.

Maks Veselko (30. 10. 1926–16. 9. 2021) 

Včeraj nas je dosegla žalostna vest, da je v Ljubljani preminul izjemni bibliotekar in prevajalec, nekdanji sodelavec Narodne in univerzitetne knjižnice, Maks Veselko.

Veselko se je rodil v Ljubljani, kjer se je do okupacije tudi šolal, končal nižjo gimnazijo, a so ga leta 1944 internirali. Po vojni in demobilizaciji je maturiral na klasični gimnaziji v Ljubljani in se vpisal na romanistični oddelek Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Februarja leta 1952 je diplomiral. V letih med 1955 in 1981 je bil zaposlen v Narodni in univerzitetni knjižnici, od leta 1973 kot bibliotekarski svetovalec. V NUK je deloval kot katalogizator, vodja AIK, republiške matične službe SRS in časopisnega oddelka ter v obdobju med 1976 in 1980 opravljal tudi funkcijo pomočnika ravnatelja NUK. Med letoma 1981 in 1988 je bil višji predavatelj za bibliotekonomijo na Pedagoški akademiji in Filozofski fakulteti. Od leta 1974 je predaval tudi na pripravljalnih tečajih za strokovne bibliotekarske izpite, bil na izpitih izpraševalec, opravljal pa tudi funkcijo predsednika izpitne komisije. Tudi po upokojitvi je bil izjemno aktiven v strokovnem društvu ter strokovnih bibliotekarskih telesih in deloval v vodstvih Zveze bibliotekarskih društev Slovenije oziroma Jugoslavije. Aktivno je sodeloval v Bibliotekarski terminološki komisiji vse od njene ustanovitve do poletja 2000.

Maks Veselko je bil vodilni slovenski strokovnjak za bibliografsko obdelavo knjižničnega gradiva in pomembno prispeval k poenotenju katalogizacije v knjižnicah. Objavil je obsežen nabor člankov, opravljal korekture za slovarje in knjige Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev. Napisal je učbenika Osnove bibliologije in bibliografije (1984) in Osnove knjižničarstva (1987, kot soavtor), bil je prvi urednik strokovne revije Knjižnica, iz francoščine in italijanščine je prevedel okoli 40 leposlovnih in strokovnih del. Med slednjimi velja izpostaviti prevode mednarodnih standardov ISBD. Leta 1967 je prejel najvišje bibliotekarsko priznanje – Čopovo diplomo, nagrado Kalanovega sklada pa je prejel dvakrat: leta 1985 za publikacijo Osnove bibliologije in bibliografije in leta 1989 za učbenik Osnove knjižničarstva. 

Ostal bo vzor strokovne odličnosti, navdih za razvoj slovenskega bibliotekarstva in dobre strokovne odnose s kolegi v mednarodnem okolju. Sodelavci Narodne in univerzitetne knjižnice smo ponosni, da delujemo v knjižnici, katere nepogrešljiv del bo vedno tudi Maks Veselko.

fotografija: Maks Veselko med udeleženci slavnostne seje knjižničnega sveta ob 200-letnici NUK v Ljubljani jeseni 1974

Spletni seminar Avtorske pravice v luči DSM Direktive: pogledi EU in Slovenije

17. aprila 2019 je bila sprejeta Direktiva (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in Sveta o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu, katere namen je prilagoditev nekaterih izjem avtorske pravice v digitalnem in čezmejnem okolju ter zagotavljanje širšega dostopa do digitalnih vsebin. Nekatere spremembe so pomembne tudi za področje knjižničarstva, predvsem ko gre za ohranjanje kulturne dediščine.

Na spletnem dogodku bodo gostje iz tujine in Slovenje predstavili izkušnje s prenosom Direktive v nacionalni pravni red in ključne spremembe, ki jih prinaša Direktiva.V prvem delu dogodka, ki bo potekal v angleškem jeziku, bodo sodelovali: Stephen Wyber (IFLA), Paul Keller (Open Future), Szabolcs Dancs (National Széchényi Library of Hungary), Christopher Natzén (National Library of Sweden), Maja Bogataj Jančič (Inštitut za intelektualno lastnino). Drugi del bo potekal v slovenskem jeziku in je namenjen predvsem vsem zainteresiranim knjižničarjem. Predstavljen bo vpliv implementacije DSM direktive in pričakovane spremembe Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, ki bodo zadevale oziroma lahko vplivajo na vsakodnevno prakso dela v knjižnici.

Seminar bo potekal v torek, 28. septembra 2021, od 9.00 do 13.00, s pomočjo aplikacije Zoom. Kotizacije ni, a za udeležbo se je treba registrirati.

Lepo vabljeni!

Spletišče Družinska pismenost

Na mednarodni dan pismenosti, 8. septembra, se je pričel Nacionalni mesec skupnega branja 2021. Letos v tem kontekstu z veseljem lahko opozorimo tudi na spletno mesto Družinska pismenost.

Omenjena spletna stran je namenjena staršem, ki želijo pomagati otrokom do boljše pismenosti, hkrati pa tudi strokovnjakom, ki bodo staršem pomagali za razvoj pismenosti v družini. Spletišče ponuja obilico vsebin, ki se tako ali drugače dotikajo vzgoje in prakse za družinsko pismenost, tudi strokovne članke in zabavne vsebine, ki na različne načine vabijo k dejavnostim za krepitev bralne kulture vseh generacij.

Tudi Narodna in univerzitetna knjižnica je del mreže za družinsko pismenost in bralno kulturo v Sloveniji, zato z veseljem vabimo k obisku spletne strani Družinska pismenost.

Javni razpis za Trubarjevo priznanje 2021

Med mnogimi nalogami, ki jih opravlja Narodna in univerzitetna knjižnica, je v prvi vrsti skrb za gradivo, ki tvori slovensko pisno kulturno dediščino in je konstitutivni del identitete slovenskega naroda. S tem zagotavljamo dostopnost gradiva za študij in raziskovanje, ki spodbujata znanstveno, kulturno in umetniško produkcijo jutrišnjega dne.

Nadvse veseli smo, ker pri ohranjanju pisne kulturne dediščine slovenskega naroda nismo sami. Hvaležni smo vsem posameznikom in organizacijam, ki nam pomagajo pri zbiranju, ohranjanju in promociji gradiva. Zato že od leta 2008 podeljujemo Trubarjeva priznanja za pomembne prispevke k ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine. Podeljujemo ga posameznikom ali pravnim osebam, ki so pomembno prispevali oziroma imajo pomembne zasluge za varovanje in ohranjanje nacionalne pisne kulturne dediščine. Priznanja podeljuje posebna komisija, ki bo pobude zbirala na podlagi javnega razpisa za podelitev Trubarjevih priznanj v letu 2021.

Vabimo vas k oddaji pobud, komisija bo predloge zbirala do 20. septembra 2021.

Razstava ob obletnici osamostvojitve na gostovanju v Muzeju novejše zgodovine Slovenije

Razstava Sanje imajo to čudno lastnost, da se včash uresničijo, po premierni postavitvi v Državnem zboru in avli pred Veliko čitalnico NUK, kjer je bila na ogled letošnje poletje, nadaljuje svojo pot. Do 20. septembra 2021 bo postavljena v preddverju Muzeja novejše zgodovine Slovenije.

V sredo, 15. septembra, ob 18. uri, bo v Viteški dvorani Muzeja na sporedu okrogla miza, posvečena Francetu Dolinarju, Cirilu Žebotu in drugim mislecem slovenske države in državnosti. Na okrogli mizi bo sodelovala tudi Helena Janežič, sodelavka Narodne in univerzitetne knjižnice, avtorica razstave, ki je nastala decembra lani v obeležitev 30. obletnice plebiscita za samostojno in neodvisno Slovenijo.

Udeležba na dogodku je možna le ob izpolnjevanju PCT pogojev. Prijave in informacije so na elektronskem naslovu Muzeja za novejšo zgodovino Slovenije. Dogodek bo mogoče spremljati tudi v živo prek spleta.

PCT pogoj za uporabo storitev Narodne in univerzitetne knjižnice

Na podlagi Odloka vlade RS zaradi preprečitve ponovnih izbruhov okužb in širjenja okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 morajo uporabniki in obiskovalci za uporabo storitev v Narodni in univerzitetni knjižnici izpolnjevati pogoj prebolevnosti, cepljenosti ali testiranja (PCT), kar dokazujejo z dokazili, navedenimi v Odloku o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 142/2021).

Obisk veleposlanika Republike Poljske v NUK 

Včeraj, 26. avgusta 2021, nas je obiskal dr. Krzysztof Olendzki, veleposlanik Republike Poljske v Sloveniji.

Veleposlanik se je srečal z g. Viljemom Lebanom, ravnateljem NUK in dr. Ines Vodopivec, pomočnico ravnatelja NUK za vodenje strokovnega dela. Po kratkem ogledu knjižnice so se v pogovoru dotaknili bogate zgodovine kulturnih stikov med slovenskimi in poljskimi ustvarjalci. Pogovarjali so se tudi o možnostih sodelovanja in skupnih projektih v prihodnosti. Posebno pozornost so namenili Supraseljskemu kodeksu, enemu najstarejših slovanskih slovstvenih spomenikov v cirilici, ki datira v prvo polovico 11. stoletja in so ga odkrili v Supraslju na vzhodu Poljske. Enega od treh delov rokopisa hranimo tudi v NUK, v zbirko licejske knjižnice je prispel skupaj z drugimi dragocenostmi iz zbirke Jerneja Kopitarja leta 1845. Od leta 2007 je zaradi neprecenljivega pomena vpisan na Unescov seznam Spomin sveta. Veleposlanik si je po pogovoru v rokopisni čitalnici ogledal omenjeni rokopis, ki ga je predstavil mag. Marijan Rupert, skrbnik Rokopisne zbirke. Obisk je minil v prijaznem vzdušju in z željo po povezovanju, ki bo ponudilo nove priložnosti za osvetljevanje kulturne in znanstvene dediščine.

Koncertni cikel PLEČNIK & A-CAPPELLA tudi letos prihaja v NUK

Po lani uspešno izvedenem koncertnem ciklu PLEČNIK & A-CAPPELLA, ki je gostoval tudi v atriju NUK, bo v letošnjem septembru spet moč prisluhniti vokalni glasbi petih priznanih vokalnim zasedbam in zborom. Gre za cikel, ki združuje Plečnikovo arhitekturo in vokalna dela, na izbranih lokacijah Plečnikove Ljubljane, pred kratkim vpisane na Unescov seznam svetovne dediščine.

Med prizorišči je tudi letos Plečnikova palača Narodne in univerzitetne knjižnice. V Veliki čitalnici NUK bo v četrtek, 16. septembra, ob 20.30 uri koncert zasedbe Ingenium Ensemble z naslovom V kraljestvu knjig. Ingenium Ensemble je mednarodno uveljavljena pevska zasedba iz Slovenije, ki se posveča tako izvajanju klasične zborovske glasbe kot tudi sodobnim stvaritvam. Najpogosteje nastopajo v tujini, za svoje mednarodne dosežke pa so že leta 2015 prejeli zlati znak Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.

Teden dni kasneje, v četrtek, 23. septembra, pa bo ob 20.30 uri v atriju NUK nastopil 35-članski ženski pevski zbor iz Kranja Carmen manet. Zbor z večletno tradicijo je uspešno nastopil na mnogih tekmovanjih, leta 2017 pa je v Rigi postal Evrovizijski zbor leta. Njihov umetniški vodja je že od ustanovitve dalje dirigent in glasbeni pedagog Primož Kerštajn.

Cikel bo na sporedu med 9. septembrom in 7. oktobrom 2021. Odvijal se bo tudi na vrtu pred Plečnikovo hišo (Ljubljanski madrigalisti) in v cerkvi sv. Cirila in Metoda (APZ Tone Tomšič in komorni zbor Dekor). Vse informacije so na voljo na spletni strani www.plecnikinacappella.si. Vstopnice so na voljo na Eventimovih prodajnih mestih in Eventim.si.

Prijazno vabljeni.

Gradivo Alme Karlin na Dunaju

Dunajski Weltmuseum v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje pripravlja razstavo zbirke etnografskega gradiva Alme Karlin, s katero želi predvsem predstaviti življenjsko zgodbo nenavadne popotnice in avtorice. Tudi Rokopisna zbirka NUK hrani zapuščino pisateljice, svetovne popotnice in poliglotke Alme Karlin. Tako bosta na razstavi iz te zbirke predstavljena tudi tipkopis Warum die Tayalfrauen das Gesicht Tättowieren (Insel Formosa) - neobjavljena pripovedka Zakaj si tajalske ženske tetovirajo obraz; in rokopisna knjiga Wörterbuch in 10 Sprachen (Slovar v 10 jezikih), ki sicer ni datiran, prav gotovo pa ga lahko z dovolj veliko natančnostjo umestimo v čas okoli leta 1913, ko se je Alma Karlin izpopolnjevala v študiju omenjenih jezikov na Society of Arts v Londonu. Gradivo si bo mogoče ogledati na razstavi Alma M. Karlin: Einsame Weltreise (Alma M. Karlin: sama okoli sveta), ki bo postavljena v Weltmuseum Wien od 16. 9. 2021 do 18. januarja 2022.

Lepo vabljeni na ogled.

Zadnje srečanje projektne skupine Finlit

Danes v Burgasu v Bolgariji poteka zadnje srečanje projektne skupine Finlit - finančno izobraževanje v splošnih knjižnicah. Na srečanju - po dolgem času poteka zopet v živo, ne po spletu - sodelujeta tudi sodelavki NUK, dr. Alenka Kavčič Čolić in Milena Bon. Namen sestanka je priprava zaključkov in načrt promocije projekta ter prihodnje izvedbe izobraževanj s področja finančne pismenosti v splošnih knjižnicah v vseh partnerskih državah (Poljska, Bolgarija, Romunija in Slovenija). Srečanje poteka v novi splošni knjižnici v Burgasu ob Črnem morju, ki so jo odprli lansko leto.

Dela Janeza Strehovca v prostem dostopu prek projekta EODOPEN

Projekt EODOPEN je poskrbel že za mnoga zanimiva dela, da so postala dostopna širšemu občinstvu. Predvsem smo veseli, da sodelujemo v projektu, ki je omogočil, da so v prostem dostopu na voljo tudi novejše avtorske stvaritve, ki bodo olajšala delo študentom in raziskovalcem, nič manj pa tudi navduševala ostale ljubitelje teorije in zanimivega branja. To velja tudi za dela Janeza Strehovca, ki se ukvarjajo z sodobnimi vprašanji estetike v širšem kontekstu filozofije in humanistike, in ki so v sodelovanju z avtorjem lahko dostopna vsem zgoraj omenjenim.

• Besedilo in novi mediji: od tiskanih besedil k digitalni besedilnosti in digitalnim literaturam (2007)
• Demonsko estetsko: od filozofske teorije umetnosti k estetiki kot teoriji estetizacij (1995)
• Tehnokultura, kultura tehna: filozofska vprašanja novomedijskih tehnologij in kibernetske umetnosti (1998)
• Umetnost interneta: umetniško delo in besedilo v času medmrežja (2003)

Avtorju se za sodelovanje lepo zahvaljujemo. Lepo vabljeni k branju!

Pomagajte pri izboru gradiva z oddajo obrazca za podajanje predlogov za digitalizacijo.  

EODOPEN ali eBooks-On-Demand-Network Opening Publications for European Netizens (E-knjige po naročilu – odpiranje dostopa do gradiva za evropske uporabnike spleta) je štiriletni projekt, ki ga sofinancira Evropska komisija v okviru programa Ustvarjalna Evropa, in katerega cilj je neposredno sodelovanje z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi skupnostmi pri izbiri gradiva 20. in 21. stoletja za digitalizacijo. Države partnerice projekta so Avstrija, Češka, Estonija, Litva, Madžarska, Nemčija, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Švedska. Skupna vrednost projekta je približno 4 milijone evrov.

Narodna in univerzitetna knjižnica med izbranimi Plečnikovimi deli na UNESCOvem seznamu svetovne dediščine 

Odbor za svetovno dediščino UNESCO je včeraj potrdil vpis izbranih del arhitekta Jožeta Plečnika na seznam svetovne dediščine. Izbranim delom v Ljubljani so tako priznali izjemno univerzalno vrednost, saj je s svojimi deli mestno tkivo prestolnice povzdignil v prepoznavno celoto, v Plečnikovo Ljubljano. Med izbranimi deli so nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic, Trnovski most, Kongresni trg s parkom Zvezda, Rimski zid, Žale, cerkvi sv. Mihaela v Črni vasi in sv. Frančiška Asiškega v Šiški ter tudi Narodna in univerzitetna knjižnica, Plečnikov tempelj znanju in modrosti.

"Plečnikova Ljubljana je fenomen urbane krajine 20. stoletja, vpis na UNESCO seznam pa priznanje za kvalitete Plečnikovega javnega prostora ter tudi zaveza k sistematični skrbi njenih atributov", je povedal Tomaž Štoka, koordinator delovne skupine za pripravo nominacijskega dosjeja Plečnikovih stavbnih in urbanističnih del. Izjemno delo v tej pripravi je vodilo Ministrstvo za kulturo in koordiniral Muzej za arhitekturo in oblikovanje, skupino strokovnjakov za pripravo pa so sestavljali predstavniki Ministrstva za kulturo, Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Muzeja in galerij mesta Ljubljane, Mestne občine Ljubljane in zunanji sodelavci.

Vsem sodelujočim izrekamo iskrene čestitke za opravljeno delo. Mojster Plečnik je s svojim delom odtisnil pečat, ki sega izven meja mesta in države, vsem nam pa vpis še naprej nalaga skrbno ohranjanje in varovanje njegove dediščine. 

NUK se je udeležil srečanja knjižnic v okviru Global Cleveland 

V torek, 12. julija 2021, je po spletu potekalo srečanje knjižnic v okviru 3. letne konference sestrskih mest mreže Global Cleveland. Posveta knjižnic (The Library Mini Summit) se je poleg drugih predstavnikov univerzitetnih in splošnih knjižnic iz različnih držav sveta udeležil tudi NUK, ki je oktobra lani podpisal sporazum o medsebojnem sodelovanju s Splošno knjižnico Cleveland. Predstavniki knjižnic so predstavili svoje ustanove, izkušnje, izzive in rešitve z različnih področij knjižnične dejavnosti. Tovrstna izmenjava znanj je še posebej dragocena v času, ko se knjižnice po celem svetu soočamo z izzivi epidemiološke situacije, digitalne in informacijske revolucije ter spremembami v načinu dostopa do informacij.

V NUK vzdržujemo tesne stike s knjižnicami v različnih državah, s katerimi si izmenjujemo strokovne izkušnje, dobre prakse in skrbimo za prisotnost slovenske kulture po celem svetu. Veseli smo, da smo v zadnjih letih razvili tesno povezavo s Splošno knjižnico Cleveland (Cleveland Public Library), s katero nas ne povezuje le želja po izboljšanju knjižničnih storitev, temveč tudi izjemno močna slovenska skupnost, ki živi in deluje v Clevelandu.

Vabljeni na ogled razstave pregleda slovenske osamosvojitvene misli v NUK 

Ob trideseti obletnici rojstva naše države smo v Narodni in univerzitetni knjižnici pripravili razstavo »Sanje imajo to čudno lastnost, da se včasih uresničijo«, ki s pomočjo gradiva, ki ga hrani naša knjižnica, pred nas razgrne pregled slovenske osamosvojitvene misli. Na njej predstavljamo spomin naših osamosvojitvenih teženj in aktivnosti, ki so del bogate pisne kulturne dediščine in spomina našega naroda.

Razstava bo na ogled do konca avgusta 2021 postavljena v avli pred Veliko čitalnico NUK.

Razstava se sprehodi skozi nekaj manj kot 150 let naše zgodovine. Vodi nas od prve jasno izražene ideje o združitvi Slovencev v pomladi narodov leta 1848, preko prvič jasno zapisane misli o samostojni Sloveniji leta 1941 in razvoja osamosvojitvene misli med slovenskimi izseljenci, vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je misel na samostojnost dobila krila tudi v matični domovini. Vodila je v sosledje dogodkov, ki so nas pripeljali do plebiscita za neodvisno Slovenijo in pol leta kasneje, 25. junija 1991, do rojstva samostojne in neodvisne Slovenije.

Razstavo smo sprva zasnovali in izpeljali v spletni obliki, ob priložnosti 30. obletnice osamosvojitve Slovenije pa smo jo pripravili tudi v fizični obliki in jo prvič predstavili v Državnem zboru. Sedaj je na ogled tudi v NUK, v čudoviti avli pred Veliko čitalnico. Avtorica razstave je Helena Janežič, oblikoval jo je Maj Blatnik.

 Oglejte si spomin naših osamosvojitvenih teženj in aktivnosti za samostojno in neodvisno Slovenijo, shranjen med knjižnimi platnicami in zapisan v časopisih v Narodni in univerzitetni knjižnici

Delo o prvem raziskovalcu naših Alp 

Poletje je tudi čas za pohodništvo in planinarjenje. V knjigi avtorja Josipa Westra Baltazar Hacquet: prvi raziskovalec naših Alp iz leta 1954 si lahko preberete njegove izbrane potopise po slovenskih gorah, napotke za varno pohodništvo ter se seznanite z življenjem in delom naravoslovca Hacqueta, ki je v 18. stoletju raziskoval naše kraje. Delo je bilo digitalizirano v okviru projekta EODOPEN. Za digitalizacijo in prosto objavo se dedinji iskreno zahvaljujemo za dovoljenje. 

Delo je dostopno prek portala Digitalne knjižnice Slovenije: v formatu PDF in v prilagojenem formatu ePub.

Pomagajte pri izboru gradiva z oddajo obrazca za podajanje predlogov za digitalizacijo.  

EODOPEN ali eBooks-On-Demand-Network Opening Publications for European Netizens (E-knjige po naročilu – odpiranje dostopa do gradiva za evropske uporabnike spleta) je štiriletni projekt, ki ga sofinancira Evropska komisija v okviru programa Ustvarjalna Evropa, in katerega cilj je neposredno sodelovanje z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi skupnostmi pri izbiri gradiva 20. in 21. stoletja za digitalizacijo. Države partnerice projekta so Avstrija, Češka, Estonija, Litva, Madžarska, Nemčija, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Švedska. Skupna vrednost projekta je približno 4 milijone evrov.

Izposoja elektronskih in zvočnih knjig v prvem polletju 2021

Narodna in univerzitetna knjižnica poleg klasičnega tiskanega gradiva svojim uporabnikom nudi tudi dostop do elektronskih in zvočnih knjig. Na ta način omogoča nekoliko drugačen dostop do gradiva, ki je na voljo prek elektronskih naprav, osebnih računalnikov, e-bralnikov in/ali mobilnih naprav. Tudi prvo polletje letošnjega leta so vsled ukrepov za zajezitev širjenja bolezni Covid-19 in omejenega dostopa do prostorov knjižnice, v ospredje zopet prišle predvsem številne storitve, ki jih ponujamo prek spleta. Mednje spada tudi izposoja elektronskih in zvočnih knjig v slovenskem jeziku.

Aplikacija Audibook članom NUK od oktobra 2020 omogoča poslušanje več kot 250 knjig, med katerimi so najpogosteje posegli po delu Tadeja Goloba, Nespodobni odvetnik, se opodali v Zakladnico slovenskih pripovedi (Kropej, Dapit in Šmitek), poslušali sodobne avtorje (Demšar, Gradišnik, Benedetti…) ali klasike (Mencinger, Kersnik, Kette, Milčinski…), izbor del je zelo pester.

Portal Biblos ponuja mnoge naslove elektronskih knjig tako izvirne kot tudi prevodne literature. Dela segajo od biografij, fantastike, kriminalk, romanov, zgodovinskih del, kratkih zgodb, satire, poezije, potopisov ter strokovne literature in priročnikov. V prvem polletju 2021 je izposoja za skoraj 50 % presegla izposojo v prvem polletju lanskega leta, prav tako tudi izposojo v drugi polovici leta 2020. Zanimiv je tudi podatek, da so si v obdobju od januarja do junija 2021 naši uporabniki izposodili več kot 500 različnih naslovov, kar je več kot tretjina knjig, ki so dostopne za naše člane (več kot 1400). Člani NUK so si najpogosteje izposodili naslove Devica, kraljica, vdova, prasica  (E. Johnson Debeljak), Figa (G. Vojnović), Dekle z zmajskim tatujem (S. Larsson), Kurji pastir (F. Lainšček), Dekle, ki se je igralo z ognjem (S. Larsson), Đorđić se vrača (G. Vojnović), Transverzala: potopisni roman (J. J. Kenda) in RAC (P. Pogorevc). Seveda pa seznam nenehno dopolnjujemo z novimi nakupi, tudi na podlagi povpraševanja članov NUK na portalu, prispevkov v časopisju, na portalu Dobre knjige ali književnih nagrad. Tako smo v prvem polletju 2021 zagotovili 272 novih naslovov, ki so članom NUK na voljo na portalu Biblos.

Še naprej lepo vabimo k branju elektronskih in poslušanju zvočnih knjig.

Dostop do Allgemeines Künstlerlexikon Online

V sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani in ZRC SAZU smo pridobili dostop do elektronskega vira Allgemeines Künstlerlexikon Online (AKLO) / Artists of the World Online.

Allgemeines Künstlerlexikon Online (AKLO) / Artists of the World Online je referenčna baza podatkov s področja umetnostne zgodovine, ki vsebuje aktualne, zanesljive in obsežne informacije o umetnikih. Vsebuje najnovejše verodostojne biografske podatke o več kot 1,2 milijona umetnikih, kar je več kot katera koli druga baza podatkov. Elektronski vir vsebuje več kot 500.000 obsežnih biografskih člankov; vsako leto se doda 3500 novih člankov.

Dostop je omogočen z lokacij UL, CTK, NIB, NUK in ZRC SAZU; oddaljeni dostop je omogočen za študente in osebje UL in ZRC SAZU, CTK, NIB in NUK ter člane NUK.

Vabljeni k uporabi!

NUK na obisku pri predsedniku Državnega zbora

V četrtek, 24. junija 2021, se je manjša delegacija iz NUK mudila na krajšem obisku pri predsedniku Državnega zbora RS, g. Igorju Zorčiču. G. Viljem Leban, ravnatelj NUK, je skupaj s pomočnicami dr. Ines Vodopivec in dr. Melito Ambrožič, go. Katarino Kač, tajnikom NUK, ter sodelavkami Heleno Janežič in Jano Mahorčič iz Službe za prireditve in odnose z javnostmi, Državni zbor obiskal ob priložnosti razstave Sanje imajo to čudno lastnost, da se včasih uresničijo, ki je v tem času v obeležje 30. obletnice osamosvojitve naše države, na ogled postavljena v Državnem zboru. V kratkem pogovoru s predsednikom Državnega zbora sta se dotaknila tudi pomembne teme projekta nove stavbe NUK 2, kjer je g. Zorčič izrazil upanje na čim prejšnjo realizacijo izgradnje. Pogovoru pa je sledil še voden ogled razstave, po kateri je prisotne popeljala ga. Helena Janežič, ki v NUK skrbi tudi za Zbirko knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu, in je avtorica te odlične razstave, ki razkriva pregled slovenske osamosvojitvene misli.

Ob tej priložnosti se g. Zorčiču in sodelavcem Državnega zbora najlepše zahvaljujemo za gostoljubje.

Infografika: šolske knjižnice v šolskem letu 2019/2020

Konec leta 2020 so potekale statistične meritve o delu šolskih knjižnic v šolskem letu 2019/2020. K sodelovanju smo pozvali 629 šolskih knjižnic. Odzvalo se je 594 oziroma 94,4 % knjižnic. Od tega 438 (96,9 %) od 452 knjižnic v osnovnih šolah, 26 (92,9 %) od 28 knjižnic v osnovnih šolah s prilagojenim programom, 112 (96,6 %) od 116 knjižnic v srednjih šolah, 9 (47,4 %) od 19 knjižnic v višjih strokovnih šolah in 9 (64,3 %) od 14 knjižnic v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Stanje in delo v šolskih knjižnicah je na kratko predstavljeno z izbranimi vrednostmi in kazalci.

Infografika je na voljo tudi v formatu pdf.

Podatke,zbrane v meritvah, lahko pregledujete na spletni strani BibSist. Vabljeni tudi k obisku spletne strani o Statističnih meritvah NUK.

Plakat o postopkih za ugotavljanje pristnosti zemljevida

Strokovno srečanje konservatorjev-restavratorjev, letos 21. po vrsti, je tokrat prvič gostil Tehniški muzej Slovenije v Bistri. Takšno srečanje v mednarodni zasedbi je izjemna priložnost, da strokovnjaki s področja konservatorstva in restavratorstva predstavijo svoje dosežke in delo s plakati, kratkimi filmi in predavanji, prispevki pa so vsako leto zbrani tudi v zborniku Konservator-restavrator.

Posebno zanimiv prispevek sta letos pripravili tudi naši sodelavki, dr. Jasna Malešič in dr. Renata Šolar, ki sta s soavtoricami Leo Logan in dr. Klaro Retko iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije pripravili plakat Izvirnik ali ponaredek. Ta opisuje postopke za ugotavljanje pristnosti zemljevida Schlavoniae, Croatiae, Carniae, Istriae, Bosniae, finitimarumque regionum nova descriptio (Novi prikaz Slavonije, Hrvaške, Kranjske, Istre, Bosne in sosednjih pokrajin) Augustina Hirschvogla  (1503-1553) s konca 16. stoletja, ki so ga leta 2020 ponudili v odkup Narodni in univerzitetni knjižnici. Plakat je odličen primer tega, kako lahko sodelovanje strokovanjakov z različnih področij pripomore k uspešemu pridobivanju, zbiranju in ohranjanju dragocenega gradiva.

Dr. Jasna Malešič je pri zborniku Konservator-restavrator sodelovala tudi kot prevajalka iz angleškega in hrvaškega jezika, recenzentka in članica uredniškega odbora.

O vpisu del Jožeta Plečnika na Seznam svetovne dediščine

Mednarodni svet za spomenike in spomeniška območja ICOMOS je pozitivno ocenil nominacijo in v svojem poročilu odboru priporočil vpis Plečnikovih del na Seznam svetovne dediščine.

Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani je ICOMOS prepoznal kot izjemen primer oblikovanja urbanega prostora po meri človeka, v skladu z globoko humano vizijo arhitekta, ki je med obema svetovnima vojnama preoblikoval nekdanje provincialno mesto cesarstva v simbolno narodno prestolnico. ICOMOS je pritrdil predlagani argumentaciji izbora javnih prostorov in javnih ustanov, med katerimi najdemo tudi palačo Narodne in univerzitetne knjižnice.

Iskrene čestitke vsem sodelujočim pri pripravi nominacije (Ministrstvo za kulturo, Mestna občina Ljubljana, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ICOMOS Slovenija, Muzeji in galerije mesta Ljubljane, Plečnikova hiša in MAO). Končno odločitev o vpisu bo odbor sprejel na svojem zasedanju v drugi polovici julija.

Več informacij je na spletni strani Ministrstva za kulturo.

Železo-taninsko črnilo in zapuščina Josipa Jurčiča

Vlada Republike Slovenije je leto 2021 razglasila za leto Josipa Jurčiča. Poleg tiskanih Jurčičevih del v Narodni in univerzitetni knjižnici hranimo tudi njegovo zapuščino. Ta vsebuje dokumentacijo, rokopise njegovih del, korespondenco z več znanimi osebami ter nekaj uredniškega in drobnega gradiva. Tako se Jurčičevemu letu pridružujemo s projektom, katerega namen je zasnova in razvoj učnega pripomočka, ki bo s pomočjo uporabe sodobnih načinov prikaza in kontekstualizacije podatkov, informacij in gradiv učiteljem v pomoč pri pedagoškem delu, dijakom pa bodo ponudili sodoben vpogled v delo in življenje Josipa Jurčiča. 

Sodelavci Oddelka za zaščito in restavriranje NUK se ob tem srečujejo predvsem z izzivi ohranjanja tega pomembnega gradiva in pisateljeve zapuščine.

Dokumenti v zapuščini Josipa Jurčiča so zapisani večinoma z železo-taninskim črnilom, skozi zgodovino najbolj uporabljanim pisnim medijem v zahodni kulturi. V uporabi je bilo od prvega stoletja našega štetja pa vse do dvajsetega stoletja. Enostavno ga je izdelati, je obstojno, dobro se veže v pisno podlago in ga je posledično zelo težko izbrisati.

Njegove slabe lastnosti so se pokazale šele čez čas. Zaradi svoje sestave je namreč izredno korozivno in povzroča oksidativno razgradnjo celuloze. Še posebej je problematično v kombinaciji s slabim papirjem, na katerem so zapisani tudi dokumenti iz Jurčičeve zapuščine. Poškodbe se kažejo kot obarvanost papirja okrog zapisa, prehajanje zapisa na hrbtno stran dokumentov, v skrajnem primeru pa črke lahko celo »izpadejo« iz dokumentov.

Črnilo je mogoče stabilizirati s kemijskimi postopki, ki pa so dolgotrajni in žal ne pridejo v poštev za vse dokumente. Pogosto je največ kar lahko storimo, da dokumente hranimo v ustrezni zaščitni opremi, primernih klimatskih pogojih in zaščitene pred svetlobo.

Trajni dostop do knjig založnika Emerald

Za Univerzo v Ljubljani, Centralno tehniško knjižnico ter Narodno in univerzitetno knjižnico smo pridobili trajni dostop do 50 knjig založnika Emerald.

Knjige pokrivajo področja ekonomije, izobraževanja, turistike in organizacijskih ved. Večinoma gre za Sloveniko (knjige slovenskih avtorjev ali na temo Slovenije). Seznam naslovov najdete na povezavi.

Knjige so dostopne preko portala Emerald Insight. Dostop je omogočen z lokacij Univerze v Ljubljani, CTK in NUK. Oddaljeni dostop je omogočen za študente, diplomante in osebje UL, ki so člani knjižnic UL in CTK ter vse člane NUK.

Predsednik Državnega zbora na obisku v NUK

G. Igor Zorčič, predsednik Državnega zbora, je danes, ob državnem prazniku dnevu Primoža Trubarja, obiskal Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani. Obisk se je pričel z ogledom knjižnice, kjer se je po osrednjem stopnišču Plečnikove palače povzpel v Veliko čitalnico in si ogledal prostore, kjer hranimo stare tiske. V čitalnici rokopisne zbirke smo mu predstavili dela Primoža Trubarja,ki spadajo ne le med največje zaklade naše zbirke, temveč tudi celotne pisne kulturne dediščine slovenskega naroda. G. Zorčič je obisk sklenil s pogovorom z g. Viljemom Lebanom, ravnateljem Narodne in univerzitetne knjižnice, ki mu je ob tej priložnosti predstavil projekt NUK 2.

Vabljeni k ogledu fotografij na Facebook strani NUK.

Spletni splošni slovenski geslovnik (SSSG 2021), prenovljena in dopolnjena izdaja

Izšel je prenovljeni Spletni splošni slovenski geslovnik - SSSG. Vsebuje številne nove vsebine, skupaj že več kot 25.400 sprejetih predmetnih oznak (točk dostopa). Seznam obsega 13.166 tematskih predmetnih točk dostopa, od tega 1.200 tematskih predmetnih določil. SSSG vsebuje 11.775 osebnih imen, 339 rodbinskih imen, 168 oblikovnih predmetnih oznak kot normativnih točk dostopa. Predmetnim točkam dostopa smo dodelili približno 20.000 pripadajočih vrstilcev univerzalne decimalne klasifikacije - UDK.

Dostopen je na naslovu https://sssg.nuk.uni-lj.si/.

SSSG omogoča enotno vsebinsko obdelavo knjižničnega gradiva. Uporabniški vmesnik SSSG je vizualno posodobljen in funkcionalno izboljšan, obenem pa se ohranjajo vse druge značilnosti prejšnje izdaje SSSG. Največja vsebinska pridobitev nove izdaje SSSG je več tisoč novih kazalk in vodilk (širših, ožjih in sorodnih pojmov). Ob tem smo ustvarili še več odnosov, tematskih povezav, tako da smo k že obstoječim 2.500 kazalkam dodali še nove kazalke in odnose. 

Vabimo vas k uporabi prenovljenega SSSG, obenem pa bomo veseli vaših predlogov za sprejetje novih predmetnih oznak. Za dodatne informacije ter predloge za izboljšanje geslovnika smo na voljo na spletnem naslovu e-pošte: sssg@nuk.uni-lj.si.

SSSG je živ organizem, zato bo v prihodnje deležen še veliko dopolnjevanj in popravkov. Uredništvo SSSG vam želi uspešnega dela.

Črtice o zrakoplovstvu in aviatiki

"Starodavna je bila želja človeštva, dvigniti se v zrak kakor ptica pod nebo in si ogledati mater zemljo iz zračje perspektive"

V okviru projekta EODOPEN digitalizirana publikacija Črtice o zrakoplovstvu in aviatiki, izdana leta 1911, nas popelje med oblake s pregledom različnih vrst takratnih zračnih plovil ter njihovega razvoja. Delo je dostopno prek portala Digitalne knjižnice Slovenije.

V projektu lahko sodelujemo vsi! Pomagajte pri izboru gradiva z oddajo obrazca za podajanje predlogov za digitalizacijo.

EODOPEN ali eBooks-On-Demand-Network Opening Publications for European Netizens (E-knjige po naročilu – odpiranje dostopa do gradiva za evropske uporabnike spleta) je štiriletni projekt, ki ga sofinancira Evropska komisija v okviru programa Ustvarjalna Evropa, in katerega cilj je neposredno sodelovanje z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi skupnostmi pri izbiri gradiva 20. in 21. stoletja za digitalizacijo. Države partnerice projekta so Avstrija, Češka, Estonija, Litva, Madžarska, Nemčija, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Švedska. Skupna vrednost projekta je približno 4 milijone evrov.

Nacionalni svet za kulturo podprl NUK 2

Včeraj je potekala seja Nacionalnega sveta za kulturo, posebej posvečena problematiki projekta NUK2. Nacionalni svet za kulturo je neodvisno telo, ki spremlja in usmerja nacionalno strategijo in politike s področja kulture, poleg svetnic in svetnikov pa so na razpravi sodelovali tudi dr. Mitja Slavinec, državni sekretar na MIZŠ, dr. Jelka Pirkovič, vršilka dolžnosti generalne direktorice Direktorata za kulturno dediščino MK RS, prof. Janez Koželj, podžupan MOL, mag. Tatjana Likar, sekretarka na Direktoratu za kulturno dediščino MK RS, Mateja Tilia, vodja Sektorja za investicije v visokošolsko in znanstveno infrastrukturo na Direktoratu za investicije MIZŠ, ter Viljem Leban, ravnatelj NUK.

Ravnatelj NUK Viljem Leban je v uvodnem prispevku predstavil številne dejavnosti in funkcije, ki jih opravlja NUK, ter strnil razloge, zakaj v Ljubljani nujno potrebujemo novo knjižnično stavbo. NUK 2 bo zagotovil prepotrebna uporabniška mesta in prostore za različne oblike učenja, raziskovanja in ustvarjanja: od individualnih in skupinskih študijskih prostorov, sobe za projektno delo, večnamenskih prostorov za projektno, računalniško in zahtevnejše multimedijsko delo, do studia in nočne čitalnice. Okoli 1400 novih čitalniških mest bo umeščenih v 6 nadstropij s 300.000 enotami gradiva v prostem dostopu, namenjenih izključno uporabnikom, v pritličju in dodatnih poslopjih pa bodo večnamenske dvorane, razstavni in prireditveni prostori, izobraževalno središče, nočna čitalnica, studio, kavarna in knjigarna.

Dr. Mitja Slavinec je pojasnil, da je MIZŠ že oddal vlogo za gradbeno dovoljenje in da rešujejo še vprašanje lastništva dela zemljišča nove knjižnice v vrednosti 3 milijonov EUR. V interesu MIZŠ je, da se z MOL čimprej dogovorijo za odkup oziroma prenos lastništva, da lahko pridobijo gradbeno dovoljenje in z njim kandidirajo za evropska sredstva, ki bodo glavni vir financiranja, saj iz proračuna ni pričakovati, da bi dovolj hitro zagotovili sredstva v ustrezni višini. Dr. Jelka Pirkovič je pozdravila programsko usmeritev in vizijo nove stavbe kot sodobnega, odprtega študijskega in raziskovalnega središča. Izgradnja NUK 2 bo pomenila razbremenitev Plečnikove knjižnice, kar je pozitivno tudi z vidika aktualne nominacije Plečnikove arhitekture na seznam svetovne dediščine UNESCO.

Tudi ostali razpravljavci in člani Nacionalnega sveta so podprli predstavljeno vizijo in v razpravi izpostavili nujnost čimprejšnjih konkretnih korakov v smeri začetka gradnje. Nacionalni svet za kulturo je v sklepu MIZŠ in MOL pozval, da najkasneje do konca julija letos urgentno skleneta dogovor glede prenosa zemljišča in ob tem zagotovita vsa potrebna soglasja za pridobitev gradbenega dovoljenja.

 Vizualizacija projekta NUK 2 (Bevk Perović arhitekti)

Ob svetovnem dnevu čebel

Ob svetovnem dnevu čebel izpostavljamo v okviru projekta EODOPEN digitalizirano delo Življenje čebel, avtorja Maurice Maeterlinck, ki je izšlo leta 1929 in ga je v slovenščino priredil in prevedel Josip Wester. Delo predstavlja življenjski cikel čebel, »kakor se vrste od prvega izleta v zgodnji pomladi do zadnjih poslov pozne jeseni, ko se čebelska družina na satju zgrinja ter vdaja zimskemu dremežu« (str. VIII). Za digitalizacijo in prosto objavo dela se dedinji iskreno zahvaljujemo za dovoljenje.

Delo je dostopno prek portala Digitalne knjižnice Slovenije

V projektu lahko sodelujemo vsi! Pomagajte pri izboru gradiva z oddajo obrazca za podajanje predlogov za digitalizacijo.

EODOPEN ali eBooks-On-Demand-Network Opening Publications for European Netizens (E-knjige po naročilu – odpiranje dostopa do gradiva za evropske uporabnike spleta) je štiriletni projekt, ki ga sofinancira Evropska komisija v okviru programa Ustvarjalna Evropa, in katerega cilj je neposredno sodelovanje z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi skupnostmi pri izbiri gradiva 20. in 21. stoletja za digitalizacijo. Države partnerice projekta so Avstrija, Češka, Estonija, Litva, Madžarska, Nemčija, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Švedska. Skupna vrednost projekta je približno 4 milijone evrov.

Dostop do e-knjig De Gruyter

Pridobili smo dostop do elektronske zbirke De Gruyter eBooks (EBA - All eBooks Collection).

De Gruyter eBooks (EBA - All eBooks Collection) je zbirka več kot 100.000 znanstvenih in strokovnih knjig, ki jih objavlja več kot 40 uglednih založnikov (npr. New York University Press, De Gruyter, Harvard University Press). Knjige pokrivajo tako področja družboslovja in humanistike, kakor tudi naravoslovja, tehnike in medicine. Večina knjig je v angleščini ali nemščini.

Do zbirke lahko dostopate preko portala De Gruyter Online. Dostop je omogočen od 17. 5. 2021 do 16. 5. 2022 z lokacij UL, CTK, NIB in NUK, oddaljeni dostop pa je na voljo študentom in osebju UL, CTK, NIB in NUK ter članom NUK.

Seminar za neformalne založnike

!!Obveščamo vas, da so prosta mesta za junijski termin seminarja že zasedena. Zbiramo pa že prijave na jesenski termin.

Vabimo vas na brezplačni seminar za neformalne založnike, ki bo v četrtek, 3. junija 2021, med 9. in 13. uro v prostorih Narodne in univerzitetne knjižnice na Leskoškovi 12 v Ljubljani. Seminar je namenjen začetnikom v založniški dejavnosti oziroma vsem tistim, ki občasno izdajajo fizične ali spletne publikacije. Podrobneje o seminarju si lahko preberete na spletni strani.

Prijave sprejemamo preko spletnega obrazca do zasedbe mest. Če seminarja zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa ne bo možno izvesti v živo, bomo za prijavljene pripravili spletno predavanje s pomočjo aplikacije Zoom.

Vabljeni!

Izvajamo raziskavo med knjižničarji

Vabimo vas k izpolnjevanju spletne ankete, s katero želimo v Narodni in univerzitetni knjižnici ugotoviti, kakšne so trenutne izobraževalne potrebe slovenskih knjižničarjev.

Spletna anketa bo dostopna do 31. maja 2021 na povezavi: ANKETA O IZOBRAŽEVALNIH POTREBAH SLOVENSKIH KNJIŽNIČARJEV

Veseli bomo, če boste povezavo do ankete delili tudi s svojimi kolegi.

Vnaprej se vam zahvaljujemo za sodelovanje.

Oddelek za izobraževanje, razvoj in svetovanje NUK

Rezultati raziskav o branju e-knjig

Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) s ponosom sodeluje v štiriletnem evropskem projektu EODOPEN – E-knjige po naročilu, odpiranje dostopa evropskim uporabnikom spleta, z željo, da povečamo količino digitalno dostopnega gradiva in z njim dosežemo veliko, še posebej mladih ter slepih in slabovidnih uporabnikov. Sofinancira ga Evropska komisija v okviru programa Ustvarjalna Evropa.

V letu 2020 smo v okviru projekta EODOPEN med vsemi petnajstimi projektnimi partnerji izvedli dve anketni raziskavi uporabnikov e-knjig. S prvo raziskavo smo želeli pridobiti vpogled v uporabniško izkušnjo bralcev e-knjig na mobilnih napravah. Z namenom boljšega razumevanja posebnih potreb smo drugo raziskavo izvedli med slepimi in slabovidnimi uporabniki. Pripravili smo kratke povzetke najbolj ključnih rezultatov, ki si jih lahko ogledate na spletni strani NUK. Rezultate obeh raziskav bomo uporabili za nadaljnje delo projektne delovne skupine Dostavne oblike digitaliziranega gradiva za posebne namene, ki jo vodimo v NUK.

Za dodatne informacije sta na voljo sodelavki Tina Glavič in Andreja Hari.

Oglejte si rezultate raziskav o branju e-knjig na spletni strani EODOPEN.

slika: Grafikon prikazuje najpogostejše težave pri branju e-knjig med odgovori slepih in slabovidnih.

Spletno mesto EODOPEN bomo posodabljali še naprej. Trenutno si poleg omenjenih rezultatov anketnih raziskav lahko ogledate še digitalizirana dela v okviru projekta, veseli pa bomo tudi vseh vaših predlogov za digitalizacijo.

EODOPEN ali eBooks-On-Demand-Network Opening Publications for European Netizens (E-knjige po naročilu – odpiranje dostopa do gradiva za evropske uporabnike spleta) je štiriletni projekt, ki ga sofinancira Evropska komisija v okviru programa Ustvarjalna Evropa, in katerega cilj je neposredno sodelovanje z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi skupnostmi pri izbiri gradiva 20. in 21. stoletja za digitalizacijo. Države partnerice projekta so Avstrija, Češka, Estonija, Litva, Madžarska, Nemčija, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Švedska. Skupna vrednost projekta je približno 4 milijone evrov.

Odpiralni čas za uporabnike med 24. aprilom in 1. majem 2021

Knjižnica bo v naslednjih dneh za uporabnike odprta po naslednjem urniku:

V sredo, 28. 4. 2021, ponovno odpiramo čitalniške prostore. Več informacij je na spletni strani o spremenjenem poslovanju.

France Pibernik (1928–2021)

Poslovil se je France Pibernik, pesnik, pisatelj, literarni zgodovinar in neutrudni raziskovalec usod zamolčanih avtorjev. Rodil se je v Suhadolah pri Komendi, študiral slovenščino in književnost na ljubljanski univerzi, po diplomi ga je poklicna pot vodila na gimnazijo v Dobrovo v Brdih, nato pa je do upokojitve poučeval na Gimnaziji Kranj.

Pibernikovo delo raziskovalca literature je raznoliko in izredno obsežno. Osrednja tema njegovih raziskovanj so zamolčani pesniki iz časa druge vojne in po njej. Napisal je monografijo Slovenski dunajski krog 1941-1945 ter objavljal tudi njihove pesmi in prozo. Med drugim je izšla njegova antologija Jutro pozabljenih, prav tako je poskrbel za izdaje izbranih pesmi Franceta Balantiča, Ivana Hribovška in Franceta Kunstlja. Je tudi avtor monografije o Edvardu Kocbeku, knjige intervjujev z Zorkom Simčičem z naslovom Dohojene stopinje in biografije o Alojzu Rebuli. Svoje življenje in delo je popisal v knjigi Drobci zamolklega časa. Izdal je tudi sedem pesniških zbirk, pesmi sprva sledijo novoromantičnemu slogu, pozneje se je približal modernizmu.

Bil je član Društva slovenskih pisateljev in Slovenskega centra Pen ter častni član Slavističnega društva Slovenije. Leta 2013 je na pobudo nekdanjih dijakov kranjske gimnazije postal častni občan Mestne občine Kranj.

Veliko svojega časa je preživel v čitalnici Rokopisne zbirke ob preučevanju literarnih dokumentov, NUK pa je daroval tudi veliko količino rokopisnih gradiv. Za njegov dragoceni prispevek smo mu leta 2009 podelil Trubarjevo priznanje za prispevek k varovanju, ohranjanju in predstavljanju nacionalne pisne kulturne dediščine.

Pogrešali bomo njegovo človeško širino, skromno prijaznost in ustvarjalno veličino!

Ob sliki: avtobiografija Franceta Pibernika Drobci zamolklega časa je izšla leta 2014 pri Založbi Družina.

Testni dostop do Atla Religion Database with AtlaSerials PLUS

Pridobili smo testni dostop do Atla Religion Database with AtlaSerials PLUS.

Atla Religion Database (ATLA RDB) with AtlaSerials PLUS (ATLAS PLUS) združuje citatne indekse za članke revij, recenzije knjig in zbirke esejev z vseh področij religije ter zbirko religijskih in teoloških revij združenja ATLA.

ATLA Religion Database je referenčni elektronski vir, ki vsebuje citatne indekse za:

• več kot 620.000 člankov iz več kot 1.746 revij (575 trenutno indeksiranih);
• več kot 250.000 esejev iz več kot 18.000 del z več avtorji;
• več kot 570.000 citatov iz recenzij knjig.

ATLASerials PLUS je zbirka več kot 560 revij s področja religije in teologije. Dostopna so celotna besedila člankov v več kot 20 jezikih iz več kot 35 držav.

Testni dostop je omogočen od 21. aprila do 23. maja 2021 (na lokacijah knjižnic in preko oddaljenega dostopa) za študente in osebje Univerze v Ljubljani, CTK in NUK ter vse člane knjižnic Univerze v Ljubljani, CTK in NUK.

Vabljeni k testiranju!

Testni dostop do Numérique Premium

V sodelovanju z Osrednjo humanistično knjižnico Filozofske fakultete UL smo pridobili testni dostop do elektronskega vira Numérique Premium.

Numérique Premium je zbirka elektronskih knjig s področja humanistike, družboslovja, prava in politologije. Vsebuje več kot 3.800 knjig v francoščini, ki jih izdaja 50 založnikov.

Testni dostop je na voljo od 20. aprila do 19. maja 2021 (na lokacijah knjižnic in preko oddaljenega dostopa) za študente in osebje Univerze v Ljubljani, CTK, NIB in NUK ter vse člane knjižnic Univerze v Ljubljani, CTK, NIB in NUK.

Predavanje o izzivih in možnostih v procesu digitalizacije

V projetu EODOPEN smo digitalizirali publikacijo Gostilne v stari Ljubljani

V projektu lahko sodelujemo vsi! Pomagajte pri izboru gradiva z oddajo obrazca za podajanje predlogov za digitalizacijo.

  

EODOPEN ali eBooks-On-Demand-Network Opening Publications for European Netizens (E-knjige po naročilu – odpiranje dostopa do gradiva za evropske uporabnike spleta) je štiriletni projekt, ki ga sofinancira Evropska komisija v okviru programa Ustvarjalna Evropa, in katerega cilj je neposredno sodelovanje z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi skupnostmi pri izbiri gradiva 20. in 21. stoletja za digitalizacijo. Države partnerice projekta so Avstrija, Češka, Estonija, Litva, Madžarska, Nemčija, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Švedska. Skupna vrednost projekta je približno 4 milijone evrov.

Objavili smo priročnik Katalogizacija videoposnetkov

Spletna delavnica o objavljanju v akademskih revijah (Taylor & Francis)

Enciklopedija Britannica z novo podobo, video vodičem in izobraževanji

Podelitev Trubarjevega priznanja prof. dr. Pavletu Zdovcu na Dunaju

Veleposlanica Republike Slovenije na Dunaju mag. Ksenija Škrilec je včeraj ob prisotnosti sodelavcev veleposlaništva podelila Trubarjevo priznanje prof. dr. Pavletu Zdovcu. Zaradi trenutne epidemiološke situacije prejemnik priznanja ni prevzel osebno, temveč je plaketo zanj prevzela njegova nečakinja Brigitte Zdovc v spremstvu profesorice slovenistike na Dunajski univerzi prof. dr. Elizabete Jenko.

Skrb za gradivo, ki tvori slovensko pisno kulturno dediščino je ena najpomembnejših nalog Narodne in univerzitetne knjižnice, zato tudi že vrsto let podeljujemo Trubarjeva priznanja. Veleposlaništvu Republike Slovenije na Dunaju se iskreno zahvaljujemo za pomoč pri letošnji podelitvi priznanja, prof. Zdovcu pa ponovno čestitamo in izrekamo poklon njegovemu delu. Oziroma ponovimo besede Komisije iz utemeljitve: Pavel Zdovc je s svojo skromnostjo in požrtvovalnostjo odločilno prispeval k nepretrganemu razvoju slovenistike na Univerzi na Dunaju v 20. stoletju, tako da lahko morda zapišemo: kar je bil nekoč Miklošič slavistiki, je Zdovc moderni slovenistiki na Dunaju.

Fotografije s podelitve so delo Veleposlaništva Republike Slovenije na Dunaju

Iskalnik naključij nadaljuje svojo pot v Dresdnu

V Narodni in univerzitetni knjižnici smo izjemno ponosni, da smo dve leti nazaj sodelovali na najstarejšem evropskem bienalu oblikovanja. V sklopu BIO 26 | Skupno znanje smo imeli priložnost, da smo na kreativen in inovativen način sodelovali s skupinami oblikovalcev z vsega sveta. Kot ena izmed šestih ustanov, ki jih je BIO 26 uvrstil med nosilce skupnega znanja, smo delovali kot partner in mentor. Z zanimanjem smo spremljali, kako bodo sodelujoči obudili knjižnico kot prostor srečevanja in druženja, kako bodo z uporabo digitalnih tehnologij obogatili izkušnjo obiska knjižnice in iskanja informacij.

Tako je nastal Iskalnik naključij. Projekt, ki je odgovarjal na vprašanje, kako s kombinacijo prostorske instalacije, strojnega učenja in človeške izkušnje knjižnične zaklade predstaviti na drugačen način, ki ustvarja nove in neintuitivne povezave med objekti. Prototip Iskalnika naključij, ki je nastal v obdobju slabih šestih mesecev, uporabniku na podlagi algoritma predlaga naključna gradiva in ga interaktivno vključuje v iskanje.

Instalacija je bila obiskovalcem knjižnice na ogled in preizkus na voljo med 14. novembrom 2019 in 9. februarjem 2020 v avli pred veliko čitalnico. Projekt je tako spoznalo mnogo obiskovalcev, tudi prek vodenih ogledov, ko so bili prisotni tudi člani skupine, ki so lahko nudili vpogled v proces izdelovanja in oblikovanja Iskalnika. Kot edini projekt Bienala je bil predstavljen tudi na tednu oblikovanja v Milanu, na Ars Electronici, na 19. nizozemskem tednu oblikovanja 2020 in v Nemčiji v Kunstgewerbemuseumu v Dresdnu.

Prav v okviru Design Laba, ki ga vodijo v Kunstgewerbemuseum, se bo projekt nadaljeval in živel še naprej. Z veseljem bomo še naprej lahko spremljali navdušujoče novice o potovanju, ki ga Iskalnik naključij vodi skozi različne države, projekte in predstavitve. Toliko bolj, ker gre za projekt, pri katerem so od vsega začetka kot mentorji sodelovali tudi sodelavci NUK.

Več o Iskalniku naključij in ekipi, ki skrbi zanj, si lahko preberete na spletni strani designcampus.org.

Vabljeni na portal Knjižničarske novice

Dobrodošli na portalu: KNJIZNICARSKE-NOVICE.SI

Predstavljamo vam spletni portal Knjižničarske novice, s katerim želimo preseči okvire tiskane revije in vam vsebine ponuditi na drugačen način, prosto dostopne in brezplačne, namenjene vsem knjižnicam in knjižničarjem. Redno bomo na tem spletnem mestu skupaj z vami objavljali aktualne vsebine, strokovne informacije in prispevke, namenjene knjižničarski in drugi zainteresirani javnosti.

Hvaležni bomo vseh odzivov, predlogov, mnenj in pripomb. Predvsem pa novic, informacij, prispevkov in strokovnih člankov - za pripravo teh najdete navodila v zavihku Sodelujte z nami. Z vami bomo le en klik stran in kot vedno tudi na naslovu: knjiznicarske.novice@nuk.uni-lj.si.

Uredništvo portala vas prijazno vabi k branju in sodelovanju.

Ob 100. obletnici rojstva Pavle Gruden

Med številnimi slovenskimi izseljenci, ki so svojo novo domovino našli na oddaljeni celini pod južnim križem, je bila tudi Pavla Gruden, ki bi letos dopolnila 100 let. Rodila se je 14. februarja 1921 v Ljubljani, štiriindvajsetletna pa je odšla v Avstralijo, kjer je s svojo markantno pojavo in neumornim delovanjem kmalu postala ena glavnih ustvarjalk kulturnega življenja.

Svoje prve pesmi je objavila v petdesetih letih v avstralsko slovenski reviji Misli. Bila je ena od treh urednikov izseljenskega časnika Avstralski Slovenec, ki ga je izdajalo Slovensko društvo Sydney in tudi med soustanovitelji Slovensko-avstralskega literarno-umetniškega krožka (SALUK). Na njeno pobudo je začela izhajati revija Svobodni razgovori, ki je bila neke vrste avstralski odmev na dogodke v Sloveniji. S pesmimi in prozo ter publicističnimi prispevki je sodelovala še v številnih drugih publikacijah.

Njena prva pesniška zbirka Snubljenje duha je izšla leta 1994 v Sloveniji. Po mnenju mnogih je ena najlepših zbirk poezije haiku v slovenskem jeziku. V Ljubezni pod džakarando iz leta 2002 pa predstavlja svojo življenjsko in pesniško popotovanje na daljno celino ter razvoj v kritično opazovalko sveta, socialnih pretresov in krivic.

Vabljeni k branju časopisov in zbirke na portal Digitalne knjižnice Slovenije in obiščite spletno stran Zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu NUK.

Navodila za fotografe amaterje iz 1926 pomočjo projekta EODOPEN na dLib.si

Hiter razvoj tehnologije nam je v današnji čas prinesel mobilne naprave in pripomočke, ki nam omogočajo instantno zajemanje visokokvalitetnih slik. Prek projekta Eodopen digitalizirana publikacija Navodila za fotografe-amaterje: nauk o fotografiranju s praktičnimi nasveti in slikami iz leta 1926, nas spomni, da je zajemanje in razvijanje fotografij v preteklosti potekalo popolnoma drugače.

Za obujanje preteklosti je delo dostopno prek portala dLib.si.

V projektu lahko sodelujemo vsi! Pomagajte pri izboru gradiva z oddajo obrazca za podajanje predlogov za digitalizacijo.

EODOPEN ali eBooks-On-Demand-Network Opening Publications for European Netizens (E-knjige po naročilu – odpiranje dostopa do gradiva za evropske uporabnike spleta) je štiriletni projekt, ki ga sofinancira Evropska komisija v okviru programa Ustvarjalna Evropa, in katerega cilj je neposredno sodelovanje z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi skupnostmi pri izbiri gradiva 20. in 21. stoletja za digitalizacijo. Države partnerice projekta so Avstrija, Češka, Estonija, Litva, Madžarska, Nemčija, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Švedska. Skupna vrednost projekta je približno 4 milijone evrov.

Testni dostop do Project MUSE Premium

V sodelovanju z Osrednjo humanistično knjižnico smo pridobili testni dostop do elektronskega vira Project MUSE Premium. Project MUSE Premium je zbirka strokovnih in znanstvenih časopisov s področja humanistike in družboslovja. Dostopna so celotna besedila iz več kot 700 časopisov, ki jih objavlja 125 založnikov.

Testni dostop je na voljo do 5. maja 2021 (na lokacijah knjižnic in prek oddaljenega dostopa) za študente in osebje Univerze v Ljubljani, osebje CTK, NIB in NUK ter vse člane knjižnic Univerze v Ljubljani, CTK, NIB in NUK.

Vabljeni k testiranju!

Objavljena je sedma, posodobljena izdaja Priročnika za uporabnike ISBN

"Ponosni smo, da smo se s slovenskim prevodom priročnika pridružili družini izvirnika in številnih drugih prevodov. V Slovenski agenciji za ISBN upamo, da bodo založniki v priročniku našli marsikateri koristen nasvet in da ga bodo s pridom uporabljali."

S temi besedami je novo izdajo Priročnika za uporabnike mednarodne standardne knjižne številke v njenem predgovoru pospremila prevajalka, upokojena sodelavka NUK, Alenka Kanič. Priročnik je v prvi vrsti namenjen založnikom in pojasnjuje delovanje mednarodnega sistema številčenja knjig, določa korake, ki so potrebni za pravilno dodeljevanje oznak ISBN ter daje tudi posebna navodila za dodeljevanje oznak ISBN digitalnim publikacijam.

Besedilo je prevedla in priredila Alenka Kanič, strokovno ga je pregledal Ivan Kanič, lektorirala Suzana Šulek, oblikoval pa Maj Blatnik.

Najdete ga na spletni strani NUK.

Testni dostop do Central & Eastern European Academic Source

Pridobili smo testni dostop do Central & Eastern European Academic Source (CEEAS). Vir bo na voljo do 15. aprila.

Zbirka vključuje celotna besedila iz več kot 2.000 publikacij. Večji del sestavljajo znanstveni članki s področij ekonomije, izobraževanja, humanistike, zgodovine, mednarodnih odnosov, prava, literature, medicine, politike, družboslovja, naravoslovja in tehnike.

Dostop je omogočen z lokacij Univerze v Ljubljani, Centrale tehniške knjižnice UL in NUK; prek oddaljenega dostopa je na voljo vsem članom knjižnic UL, CTK in NUK.

Vabljeni k testiranju!

Seminar za neformalne založnike

Vabimo vas na seminar za neformalne založnike, ki bo v sredo, 21. aprila 2021, med 9. in 13. uro preko spletne aplikacije ZOOM. Seminar je namenjen začetnikom v založniški dejavnosti oziroma vsem, ki občasno izdajajo fizične ali spletne publikacije. Prijave na brezplačen seminar sprejemamo do zapolnitve mest.

Podrobneje o seminarju si lahko preberete na spletni strani NUK. Za dodatna pojasnila smo na voljo na tel.: 01 586 13 07 ali na e-naslovu: pavla.meglic@nuk.uni-lj.si.

Vabljeni!

Disertacija Melite Pivec Stele na dLib.si, tudi s pomočjo projekta EODOPEN

Prek projekta Eodopen smo digitalizirali ‍doktorsko disertacijo La vie économique des Provinces Illyriennes : (1809-1813) : suivi d'une bibliographie critique, avtorice Melite Pivec Stele, knjižničarke Državne študijske knjižnice, predhodnice NUK, in zgodovinarke ter prve Slovenke z dvema doktoratoma. Dedičem se zahvaljujemo za prenos avtorskih pravic za digitalizacijo in prosto objavo na portalu dLib.si.

V projektu lahko sodelujemo vsi! Pomagajte pri izboru gradiva z oddajo obrazca za podajanje predlogov za digitalizacijo.

  desna slika: Melita Pivec-Stele s hčerko Melito na fotografiji Veličana Beštra 

EODOPEN ali eBooks-On-Demand-Network Opening Publications for European Netizens (E-knjige po naročilu – odpiranje dostopa do gradiva za evropske uporabnike spleta) je štiriletni projekt, ki ga sofinancira Evropska komisija v okviru programa Ustvarjalna Evropa, in katerega cilj je neposredno sodelovanje z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi skupnostmi pri izbiri gradiva 20. in 21. stoletja za digitalizacijo. Države partnerice projekta so Avstrija, Češka, Estonija, Litva, Madžarska, Nemčija, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Švedska. Skupna vrednost projekta je približno 4 milijone evrov.

Novo spletno mesto Založniki v NUK

Z veseljem sporočamo, da smo v Narodni in univerzitetni knjižnici vzpostavili novo, svoje spletno mesto Založniki v NUK.  Namenjeno je založnikom in samozaložnikom, ki želijo pridobiti CIP zapis in ISBN številko za monografske publikacije, ki jih izdajajo. Z marcem namreč nudimo tudi storitev pridobitve CIP zapisa za e-knjige. Založnikom, ki želijo pridobiti CIP zapis za elektronske monografske publikacije, v pomoč priporočamo ogled navodil o oddaji in prevzemu CIP zahtev.

Spletno mesto, ki ste ga uporabljali do sedaj – catsi.info, bo sredi marca ukinjeno, zato vas prosimo, da se registrirate na novem spletišču in začnete z oddajo zahtevkov za pridobitev CIP zapisov za e-knjige na zalozniki.nuk.si oz. ecip.nuk.si.

Spletišče Založniki v NUK bomo nadgrajevali še naprej, z novimi storitvami, kot so pridobitev CIP-a za ostale elektronske publikacije, oddaja obveznega izvoda elektronskih publikacij ali pridobitev CIP zapisov za fizično gradivo. Za vsa vprašanja in pojasnila smo vam na voljo na elektronski pošti ecip@nuk.uni-lj.si.          

Oton Župančič s pomočjo EODOPEN na dLib.si

V sklopu projekta EODOPEN smo portal dlib.si dopolnili z nekaterimi temeljnimi deli Otona Župančiča. Na portalu so sedaj dostopne poezije: Čaša opojnosti, Čez plan, Samogovori, V zarje Vidove in Zimzelen pod snegom ter njegovo dramsko delo Veronika Deseniška. Kot zanimivost naj dodamo, da so v publikaciji Samogovori ohranjeni tudi avtorjevi osebni zapiski, Veronika Deseniška pa ima na naslovni strani avtorjevo posvetilo dr. Karlu Dobidi.

V projektu lahko sodelujemo vsi! Pomagajte pri izboru gradiva z oddajo obrazca za podajanje predlogov za digitalizacijo.

EODOPEN ali eBooks-On-Demand-Network Opening Publications for European Netizens (E-knjige po naročilu – odpiranje dostopa do gradiva za evropske uporabnike spleta) je štiriletni projekt, ki ga sofinancira Evropska komisija v okviru programa Ustvarjalna Evropa, in katerega cilj je neposredno sodelovanje z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi skupnostmi pri izbiri gradiva 20. in 21. stoletja za digitalizacijo. Države partnerice projekta so Avstrija, Češka, Estonija, Litva, Madžarska, Nemčija, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Švedska. Skupna vrednost projekta je približno 4 milijone evrov.

Raziskave za določanje primernih postopkov varovanja in zaščite knjižničnega gradiva

Na EU razpisu Marie Skłodowska Curie je bila uspešna prijava postdoktorskega projekta dr. Floriane Coppola UNCERTIR. Tema projekta dr. Floriane Coppola, ki se nam pridružuje z Univerze v Bologni, bo pregled zbirk knjižničnega gradiva z neporušnimi metodami infrardeče spektroskopije. Rezultate meritev bomo uporabili za določanje primernih postopkov varovanja in zaščite knjižničnega gradiva. Raziskave bodo potekale na Katedri za analizno kemijo FKKT v povezavi s slovenskim vozliščem Evropske raziskovalne infrastrukture za dediščinsko znanost. Dr. Coppola bo v Narodni in univerzitetni knjižnici neporušno datirala arhivsko gradivo. Mentor projekta je prof. dr. Matija Strlič iz UL FKKT, sodelujeta pa tudi dr. Jasna Malešič iz Narodne in univerzitetne knjižnice in dr. Manfred Anders iz podjetja ZFB GmbH (Leipzig).

Več si lahke preberete na spletni strani HSSL.

 dr. Floriana Coppola z Univerze v Bologni bo tudi v NUK izvajala raziskave

E-čitalnica NUK

Na pobudo uporabnikov odpiramo vrata e-čitalnice! Pridružite se učečim sotrpinom in povečajte motivacijo za študij. E-čitalnica je med tednom odprta od 8. do 20. ure, v soboto od 8. do 14. ure, v nedeljo je zaprta. Za vstop v ZOOM e-čitalnico pišite na citalnica@nuk.uni-lj.si. Ob prijavi v e-čitalnico vam bomo izklopili mikrofone, da omogočimo tiho čitalnico.

Pridobitve knjižnične zbirke NUK v letu 2020

Knjižnična zbirka NUK ima status kulturnega spomenika, zato so pridobitve, ki jo bogatijo, toliko pomembnejše. Mednje spadajo zapuščine, ki so pomembne priče umetniškega ali znanstvenega procesa in tudi ostalo tiskano ter rokopisno gradivo, vezano na kulturno in znanstveno dediščino slovenskega naroda. Prav vse ponujajo nove in izvrstne priložnosti za študij in raziskovanje posameznega avtorja, vsebine dela ali obdobja, v katerem je deloval, hkrati pa nepogrešljivo dopolnjujejo zbirko Narodne in univerzitetne knjižnice, v kateri se nahaja okoli 2, 8 milijona enot knjižničnega gradiva, temeljne zbirke pisne dediščine slovenskega naroda.

Vabljeni na spletno stran, kjer predstavljamo najpomembnejše pridobitve knjižnične zbirke NUK v letu 2020.

ARMA - branje v srednjem veku

Oktobra leta 2020 je z aktivnostmi začel projekt ARMA, v katerem poleg Narodne in univerzitetne knjižnice, ki projekt koordinira, sodeluje sedem evropskih dediščinskih ustanov iz Nizozemske, Belgije, Irske, Francije, Nemčije in Češke. Pred nekaj dnevi je pričela delovati tudi skupna spletna stran projekta, na kateri so zbrane vse informacije o projektu in najpomembnejše povezave. Na strani je objavljen tudi prvi dokument projekta Milestone 01: Selection and Digitisation Plan - rezultati prve aktivnosti projekta, ki je potekala med 1. oktobrom in 31. januarjem z načrtom izbora vsebine in digitalizacije.

Projekt ARMA (The Art of Reading in the Middle Ages/ Umetnost branja v srednjem veku) bo potekal do maja 2022 in v središče postavljal prikaz razvoja srednjeveške bralne kulture in njenega pomena za razvoj evropske kulture. Z veseljem sodelujemo v projektu, ki bo s pomočjo sodobnih tehnologij, znanja in sodelovanja z različnimi evropskimi ustanovami s področja kulturne dediščine iskal inovativne in uporabne rešitve za povečevanje dostopa do dragocenega knjižničnega gradiva, ki je običajno skrbno varovano v trezorjih posameznih zbirk. Dostopnost gradiva bomo povečevali z digitalizacijo, bogatenjem uporabniške izkušnje, skrbnim opremljanjem podatkov v digitalni knjižnici, ustvarjanjem pestrih učnih virov in zanimivih spletnih razstav. Pri vsem tem pa iskali nove priložnosti povezovanja strokovnjakov, ustvarjanja dobrih praks in širjenju skupnega projekta Europeane, evropske digitalne knjižnice.

Poglavitni cilji projekta so:

1. povečanje dostopnega gradiva: na voljo bo 20.000 digitalnih objektov (srednjeveški rokopisi, zgodnji tiski in drugi) gradiva, ustvarjenega med leti 500 in 1550, dostopni bodo prek portala Europeana;
2. pospeševanje vključevanja: spodbujanje kolegov, ki skrbijo za srednjeveško gradivo, da ga vključijo med učne aktivnosti na Europeani;
3. povezovanje inovacij na področju kulturne dediščine in inovacij v okolju digitalnega učenja in
4. krepitev zmogljivosti dediščinskih ustanov za boljše razumevanje pomena knjig in branja v srednjem veku. V te aktivnosti je vključena 3D digitalizacija srednjeveških rokopisov, obogaten dostop in uporaba teh virov, uporaba skupnih objektov digitalne infrastrukture in izdelava digitalnih učnih orodij za razumevanje srednjeveških zbirk.

Fotografski arhiv časnika Jutro

Po konserviranju-restavriranju in digitalizaciji arhiva fotografskih negativov dnevnika Jutro se je v preteklem letu začela postopna identifikacija 2203 srebroželatinskih negativov na steklenih ploščah in 35 nitroceluloznih negativov, ki jih hranimo v Narodni in univerzitetni knjižnici.

Negativom smo z digitalizacijo omogočili miren počitek v arhivskih ovojih in zaščitnih škatlah, hranjenih v ustreznih klimatskih razmerah depoja, omejili rokovanje z njimi ter omogočili neomejeno raziskovanje in identifikacijo ter postopno objavo negativov z ustreznimi podatki na Digitalni knjižnici Slovenije. Sedaj lahko dostopate do vpogleda skozi fotografsko lečo zabeleženih odmevnih in velikih zgodb tistega časa, poročanja s športnih dogodkov, beleženja drobnih utrinkov in portretov neznanih prebivalcev naše dežele kot tudi ostalih dokumentarnih podob, ki dopolnjujejo in bogatijo zapisane besede v časniku Jutro.

Vabimo vas, da raziščete prvi skop objavljenih negativov, ki so nastali v letih 1926, 1928, 1929, 1930 in 1931 ali prelistate časnik Jutro, v katerem so bili objavljeni.

Rekordno število izposoj e-knjig na portalu Biblos

Narodna in univerzitetna knjižnica poleg klasičnega tiskanega gradiva svojim uporabnikom nudi tudi dostop do elektronskih in zvočnih knjig. Na ta način omogoča nekoliko drugačen dostop do gradiva, ki je na voljo prek elektronskih naprav, osebnih računalnikov, e-bralnikov in/ali mobilnih naprav. Leto 2020 je bilo za izposojo tovrstnega gradiva posebno leto, saj so zaradi ukrepov za zajezitev širjenja bolezni Covid-19, ko je bil dostop do knjižnice omejen, v uporabi pogosteje bile predvsem številne storitve, ki jih ponujamo prek spleta. Med njimi je tudi izposoja elektronskih knjig.

Medtem, ko je izposoja zvočnih knjig, ki jih imajo naši člani na voljo prek Audibook, šele dobro pričela, za portal Biblos, na katerem lahko dostopajo do mnogih naslovov v slovenskem jeziku, velja, da smo doživeli rekordno leto po številu izposoj. V vsem obdobju, odkar ponujamo izposojo elektronskih knjig na Biblosu (od leta 2014 naprej), smo imeli do leta 2020 skupaj skoraj tretjino manj izposoje kot lani zgolj v obdobju enega leta. Izposoja v letu 2020 je bila skoraj petkrat višja kot v letu poprej.

V letu 2020 so bili najpogosteje izposojeni naslovi: 1. Belo se pere na devetdeset (B. Žakelj); 2. Jezero (T. Golob); 3. Luciferka (S. Makarovič); 4. Ivana pred morjem (V. Simoniti) in 5. Kuga (A. Camus).

Narodna in univerzitetna knjižnica v tem trunutku svojim članom prek portala Biblos ponuja več kot 1200 naslovov e-knjig, ki žanrsko segajo od biografij, fantastike, kriminalk, romanov, zgodovinskih del, kratkih zgodb, satire, poezije, stripov, potopisov ter strokovne literature in priročnikov izvirno slovenske oz. prevodne literature. Seznam naslovov nenehno dopolnjujemo z novimi nakupi, tudi na podlagi vašega povpraševanja (beležijo se neuspešne izposoje).

Še naprej lepo vabljeni k branju e-knjig. Vse informacije najdete na Mrežniku.

Objavljen je Program izobraževanja 2021

Na spletni strani NUK je na voljo Program izobraževanja NUK 2021.

Tudi našo izobraževalno dejavnost spremljajo ukrepi za preprečitev širjenja bolezni Covid-19, zato bomo, če bo potrebno, izobraževanja izvedli v spletni obliki. Seveda bomo informacije o načinu izvedbe ažurno objavljali na spletnih strane, vsi prijavljeni pa bodo obvestilo prejeli tudi na naslov e-pošte.

V letu 2021 bi vas radi opozorili predvsem na nekaj novosti:

• Mentorsko delo in podpora kandidatom v času priprave na bibliotekarski izpit
• Izobraževanje na področju finančne pismenosti v splošnih knjižnicah – osnovna raven in napredna raven
• Izobraževanje v splošnih knjižnicah za poučevanje odraslih na področju finančne pismenosti
• Katalogizacija neknjižnega gradiva

... in seveda tudi na vse druge vsebine za začetnike v stroki, permanentnega izobraževanja in v sklopu izobraževanja za vzajemno katalogizacijo. 

Več informacij o tečajih in prijavnico boste našli na spletnih straneh izobraževanja, na vsa vprašanja pa vam bodo z veseljem odgovorili sodelavci Oddelka za izobraževanje, razvoj in svetovanje.

Prijazno vabljeni, da se nam pridružite na tečajih.

NUK pridobil Schönlebnov rokopis

V novembru 2020 je smo s pomočjo Ministrstva za kulturo uspeli pridobiti tudi enega zanimivejših rokopisov teologa in zgodovinarja Janeza Ludvika Schönlebna (1618–1681). Gre za kompilacijo besedil z naslovom Varia statum politicum, judicialem, et oeconomicum Carnioliae concernentia (»Razne politične, sodne in ekonomske zadeve dežele Kranjske«). Poleg pravnih besedil kompilacija vsebuje tudi polemično različico molitve očenaš proti švedskemu kralju, poročilo o ljubljanski kapucinski pasijonski procesiji na veliki petek, ki je datirano v 1. junij 1681, recept za tablete iz aloe vere in dopasni portret cesarja Leopolda I.

Rokopis sicer ne vsebuje Schönlebnovega avtorskega dela, je pa nastal po njegovem naročilu in vključuje njegove lastnoročne komentarje in zabeležke. Po mnenju največje slovenske poznavalke življenja in opusa Janeza Ludvika Schönlebna, dr. Monike Deželak Trojar z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, je Schönleben besedila zbral za načrtovano drugo knjigo dela Carniolia antiqua et nova, v katerem je nameraval popisati kranjsko zgodovino od leta 1000 do svojega časa oziroma do leta 1660. Prav zato bo rokopis izjemno zanimiv za raziskovalce slovenske pravne in kulturne zgodovine.

V Narodni in univerzitetni knjižnici hranimo osemnajst Schönlebnovih del, večina njegovega opusa iz zbirke NUK ter iz Mestne knjižnice Ljubljana je javnosti dostopna tudi na portalu Digitalne knjižnice Slovenije.

Projekt EODOPEN v letu 2020

S ponosom sodelujemo v štiriletnem evropskem projektu EODOPEN - E-knjige po naročilu, odpiranje dostopa evropskim uporabnikom spleta - z željo, da povečamo količino digitalno dostopnega gradiva in z njim dosežemo veliko, še posebej mladih ter slepih in slabovidnih uporabnikov. Sofinancira ga Evropska komisija v okviru programa Ustvarjalna Evropa. Sodelavke na projektu so pripravile pregled pomembnejših rezultatov projekta v lanskem letu.

V projektu lahko sodelujemo vsi! Pomagajte pri izboru gradiva z oddajo obrazca za podajanje predlogov za digitalizacijo.

EODOPEN ali eBooks-On-Demand-Network Opening Publications for European Netizens (E-knjige po naročilu – odpiranje dostopa do gradiva za evropske uporabnike spleta) je štiriletni projekt, ki ga sofinancira Evropska komisija v okviru programa Ustvarjalna Evropa, in katerega cilj je neposredno sodelovanje z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi skupnostmi pri izbiri gradiva 20. in 21. stoletja za digitalizacijo. Države partnerice projekta so Avstrija, Češka, Estonija, Litva, Madžarska, Nemčija, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Švedska. Skupna vrednost projekta je približno 4 milijone evrov.

Trubarjevo priznanje za leto 2020 prejmeta dr. Pavel Zdovc in dr. Michael Biggins

Skrb za pisno kulturno dediščino slovenskega naroda je ena od osrednjih nalog Narodne in univerzitetne knjižnice. S tem zagotavljamo dostopnost gradiva za študij in raziskovanje, ki spodbujata znanstveno, kulturno in umetniško produkcijo jutrišnjega dne. Nadvse veseli smo, ker pri skrbi za spomin slovenskega naroda nismo sami. Zato že od leta 2008 podeljujemo Trubarjeva priznanja za pomembne prispevke k ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine. Trubarjevo priznanje je v obliki diplome in ga je možno prejeti le enkrat. Priznanja podeljuje posebna komisija, ki pobude zbira na podlagi javnega razpisa.
Komisija za podeljevanje Trubarjevih priznanja je odločila, da v letu 2020 priznanje prejmeta prof. dr. Pavel Zdovc in prof. dr. Michael Biggins.

Iz utemeljitve za prof. dr. Pavla Zdovca: "Dr. Pavel Zdovc je s svojo skromnostjo in požrtvovalnostjo odločilno prispeval k nepretrganemu razvoju slovenistike na Univerzi na Dunaju v 20. stoletju, tako da lahko morda zapišemo: kar je bil nekoč Miklošič slavistiki, je Zdovc moderni slovenistiki na Dunaju. Njegov znanstveni opus je izjemno dragocen prispevek k umestitvi kulturno pomembnih dokumentov v prostor in čas."

Iz utemeljitve za prof. dr. Michaela Bigginsa: "Prof. Michael Biggins je zapisal: »Slovenija je majhna, njena literatura pa ne.« Prav zaradi takšnih osebnosti lahko slovenska kultura uresničuje Trubarjevo vizijo »stati inu obstati«. Prof. Bigginsu, ki je slovenščino ponotranjil kot svoj intimni ali umetniški jezik, podeljujemo Trubarjevo priznanje za izjemne zasluge in vseživljenjsko ohranjanje, prevajanje in promocijo slovenske pisne kulturne dediščine na najvišji ravni v mednarodnem prostoru."

Prejemnikoma Trubarjevega priznanja za leto 2020 se zahvaljujemo za njun velik doprinos k ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine in jima iskreno čestitamo!

Trije novi zvezki Slovenskih knjižnic v številkah 

Pripravili smo tri nove zvezke Slovenskih knjižnic v številkah za leto 2019. Poročila za visokošolske, splošne in specialne knjižnice so dostopna na naši spletni strani. Ravno tako si lahko ogledate nov letni načrt statističnih raziskovanj in Pravilnik o statističnih meritvah knjižnic, ki ga je 16. 12. 2020 sprejel ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice, gospod Viljem Leban.

Vabljeni k branju.

"Sanje imajo to čudno lastnost, da se včasih uresničijo."

Ob 30. obletnici plebiscita za samostojno in neodvisno Slovenijo smo pripravili spletno razstavo pregleda slovenske osamosvojitvene misli.

Razstava s podnaslovom Pregled slovenske osamosvojitvene misli ponuja sprehod skozi nekaj manj kot 150 let naše zgodovine. Vodi nas od prve jasno izražene ideje o združitvi Slovencev v pomladi narodov leta 1848, preko prvič jasno zapisane misli o samostojni Sloveniji leta 1941 in razvoja osamosvojitvene misli med slovenskimi izseljenci, vse do osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je misel na samostojnost dobila krila tudi v matični domovini. Vodila je v sosledje dogodkov, ki so nas pred natanko tridesetimi leti, 23. decembra 1990, pripeljali do plebiscita za neodvisno Slovenijo. Tam smo z veliko večino potrdili veljavnost slovenskim tisočletnim sanjam. Pol leta kasneje, 25. junija 1991, se je rodila samostojna in neodvisna Slovenija. Besede iz naslova »Sanje imajo to čudno lastnost, da se včasih uresničijo«  je že v petdesetih letih prejšnjega stoletja izrekel profesor Oton Muhr, ki je v svoje sanje tudi brezpogojno verjel in prav zato pooseblja mnoge posameznike in skupine, ki so razmišljali in delovali v smeri neodvisne Slovenije.

Spletno razstavo smo pripravili s pomočjo gradiva, ki ga hranimo v svoji zbirki in na portalu Digitalne knjižnice Slovenije. Na njej predstavljamo spomin naših osamosvojitvenih teženj in aktivnosti, ki so del bogate pisne kulturne dediščine in spomina našega naroda. Tako se pridružujemo obeležitvam ob 30. obletnici plebiscita za samostojno in neodvisno Slovenijo in želimo, da praznične dni obogati spomin na eno najpomembnejših zgodovinskih odločitev našega slovenskega naroda.

ZBDS vabi na spletno srečanje s Čopovimi nagrajenci

Danes, 21. decembra, bo na spletu potekalo srečanje s Čopovimi nagrajenci, prejemniki najvišjih državnih nagrad za izjemne uspehe na področju knjižničarstva, ki so širšega pomena in prispevajo k napredku stroke. Letos bo tudi za Narodno in univerzitetno knjižnico nekaj posebnega. Prejemnica Čopove diplome je namreč tudi naša sodelavka, dr. Alenka Kavčič-Čolić.

Spletno srečanje boste ob 19. uri lahko spremljali na facebook strani Zveze bibliotekarskih društev Slovenije.

Iskrene čestitke Alenki in ostalim prejemnikom: Čopovo diplomo bo prejela tudi mag. Angela Čuk, Čopovi priznanji pa bosta prejela mag. Matjaž Eržen in Veronika Rijavec Pobežin. 

Več o nagrajencih si preberite v knjižici.

Testni dostop do Oxford Handbooks Online

V sodelovanju s Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani smo pridobili testni dostop do Oxford Handbooks Online.

Oxford Handbooks Online je zbirka priročnikov oziroma učbenikov. Gre za eno najprestižnejših področij Oxfordovega znanstvenega založništva. Vsebuje poglobljene članke najboljših znanstvenikov in strokovnjakov. Priročniki pokrivajo različne tematike:

• nevroznanost
• arheologija
• klasične študije
• kriminologija
• ekonomija
• zgodovina
• pravo
• jezikoslovje
• književnost
• glasba
• filozofija
• naravoslovje
• politologija
• psihologija
• religija
• sociologija

Oxford Handbooks Online vodi uredniški odbor vodilnih svetovnih znanstvenikov. Vsak priročnik ponuja temeljit uvod v teme, kritičen pregled trenutnega stanja področij, preučuje in vzpostavlja temelje znanosti ter določa možnosti za nove raziskave.

Elektronski vir bo dostopen do 15. januarja 2021. Oddaljeni dostop je omogočen za študente in osebje UL, osebje CTK, NIB in NUK ter člane knjižnic UL, CTK, NIB in NUK.

Testni dostop do elektronskega vira Statista

V sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani smo pridobili testni dostop do elektronskega vira Statista.

Statista sodi med največje statistične in tržne platforme, ki omogoča dostop do več kot 1,5 milijona statistik, napovedi, dosjejev, poročil in infografik. Pokriva več kot 80.000 različnih tematik iz več kot 22.500 virov. Pokriva preko 170 panog in več kot 150 držav. Na platformi lahko iščete npr. podatke o glasbeni industriji, stopnji revščine po svetu, nadzoru nad orožjem, poročila z različnih področij za posamezne države in mesta, navade potrošnikov, statistike s področja knjižnične dejavnosti ter še mnogo drugih zanimivih statistik in poročil. Zbirka med drugim nudi tudi več praktičnih orodij – grafične prikaze lahko izvozite v png, pdf, xls in ppt formatu.

Testni dostop je omogočen do 31. januarja 2020. Oddaljeni dostop je omogočen za študente in osebje UL ter osebje CTK, NIB in NUK.

Testni dostop do Bloomsbury International Encyclopedia of Surrealism

V sodelovanju s knjižnico Akademije za likovno umetnost in oblikovanje smo pridobili testni dostop do elektronskega vira Bloomsbury International Encyclopedia of Surrealism.

Bloomsbury International Encyclopedia of Surrealism je elektronska oblika tiskane enciklopedije nadrealizma v treh zvezkih. Prinaša celovit in sistematičen pregled enega najvplivnejših umetnostnih gibanj, ki je vplivalo na vse umetnostne oblike od slikarstva, arhitekture, filma, literature, glasbe, gledališča, mode in oblikovanja od njegovega nastanka pa vse do današnjih dni.

Po vsebini lahko iščemo ali pregledujemo teme glede na umetnostne smeri, področja, kraje in umetnike. Na voljo so tudi bogato slikovno gradivo in časovni trak ter zemljevid sveta, na katerem lahko vidimo, na katere države so vezani prispevki v enciklopediji. 

Testni dostop je omogočen do 31. decembra 2020. Oddaljeni dostop je omogočen za študente in osebje UL, osebje CTK, NIB in NUK ter vse člane NUK.

Bilten Kaljenje na dLib.si

V sklopu projekta EODOPEN smo od Skupnost centrov za socialno delo Slovenije pridobili dovoljenje za digitalizacijo in objavo sodobne serijske publikacije. Dovoljenje nam je omogočilo digitalizacijo vseh trinajst številk biltena Kaljenje in prost dostop do številk, ki niso več v prodaji. Številke, ki so še v prodaji so v NUK dostopne preko namenskih računalnikov. Dostop do številk biltena je omogočen preko portala dLib.

Sodelujte tudi vi! Pomagajte pri izboru gradiva za digitalizacijo, svoj predlog lahko oddate na spletni strani https://www.nuk.uni-lj.si/storitve/eodopen.

V projektu EODOPEN sodelujemo z željo, da povečamo količino digitalno dostopnega gradiva, sofinancira ga Evropska komisija v okviru programa Ustvarjalna Evropa. 

15 let Digitalne knjižnice Slovenije

29. novembra 2020 praznujemo 15. obletnico nastanka Digitalne knjižnice Slovenije. Ponosni smo, da je spletno mesto www.dlib.si v teh letih postalo nepogrešljiv vir za dostop do bogastva slovenske pisne kulturne dediščine ter sodobnih strokovnih in znanstvenih vsebin v digitalni obliki.

Rojstnega dne pa ne praznujemo sami. Digitalna knjižnica Slovenije nastaja v sodelovanju. Za razvoj in vzdrževanje kot tudi za večji del gradiva, ki je na voljo na portalu, skrbi Narodna in univerzitetna knjižnica, a s posredovanjem gradiva portal sooblikujejo tudi številni partnerji, predvsem slovenske knjižnice in druge dediščinske ustanove, izvorno digitalne vsebine pa predvsem založniki, avtorji in Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. Gre torej tudi za praznovanje sodelovanja in priložnost, da se vsem partnerjem najtopleje zahvalimo.

Na portalu je v tem hipu na voljo 902.745 enot (in še večje število digitalnih objektov). Največ je besedil (869.245) in slikovnega gradiva (28.457). Dostopno je tudi okoli 14.500 digitaliziranih knjig in številno neknjižno gradivo (fotografije, razglednice, notno gradivo, zemljevidi). Na letni ravni na dLib.si dodamo okoli 50.000 novih enot. Statistika obiskov na spletni strani skozi leta vzpodbudno raste in nam kaže, da je pot, po kateri lahko uporabniki do informacij in gradiva pridejo tudi na daljavo, pomembna paradigma sodobnega izobraževanja, raziskovanja in tudi preživljanja prostega časa. V letu 2020 smo doslej zabeležili več kot 4.300.000 vpogledov v vsebine na portalu.

Digitalna knjižnica Slovenije bo prav zaradi teh raznovrstnih potreb in želja po raziskovanju naše kulturne in znanstvene kulturne dediščine še naprej omogočala dostop do različnih digitalnih vsebin s področja znanosti, umetnosti in kulture. Ostala bo spletni informacijski vir, ki predstavlja bistven sestavni del sodobne izobraževalne in znanstvenoraziskovalne infrastrukture. S ponosom bomo še naprej omogočali trajno ohranjanje slovenske pisne kulturne dediščine v digitalni obliki in s tem poskrbeli za dostopnost gradiva prihodnjim rodovom.

Kot pred petnajstimi leti, tudi danes – vabljeni k raziskovanju Digitalne knjižnice Slovenije.

Testni dostop do Building Types Online

Pridobili smo testni dostop do Building Types Online.

Building Types Online je baza podatkov, ki služi preučevanju in izvajanju arhitekturnega oblikovanja. Temelji na visokem mednarodnem ugledu založbe Birkhäuser: na njihovih strokovnih knjigah o arhitekturi, na znanju avtorjev in urednikov, ki so vodilni strokovnjaki na svojih področjih, pa tudi na kakovosti ilustracij. Baza podatkov ponuja zelo prilagodljivo in podrobno iskanje in brskanje po vsebinah. Vse vsebine so napisali in izbrali mednarodno priznani avtorji s področja arhitekturnega oblikovanja.

Elektronski vir bo dostopen do 24. decembra 2020. Oddaljeni dostop je omogočen za študente in osebje UL, osebje CTK, NIB in NUK ter člane NUK.

Vabljeni k testiranju!

Testni dostop do Neues System der philosophischen Wissenschaften im Grundriss Online

V sodelovanju z Osrednjo humanistično knjižnico (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani) smo pridobili testni dostop do Neues System der philosophischen Wissenschaften im Grundriss Online (Brill).

Neues System der philosophischen Wissenschaften im Grundriss Online je zbirka filozofskih del Dirka Hartmanna. Naslov aludira na izjemno Heglovo delo Neue Enzyclopädie der filozophischen Wissenschaften im Grundrisse iz leta 1817. Od tedaj še noben filozof ni poskušal izčrpno opisati glavnih filozofskih problemov in njihovih sistematičnih medsebojnih povezav. Dvesto let po Heglovi Enciklopediji se je Dirk Hartmann lotil izziva in je poskušal pripraviti sistematično in koherentno raziskavo sodobne filozofije - poskušal je osmisliti in do neke mere tudi odpraviti povečano razdrobljenost in specializacijo, ki sta jo filozofija in znanost doživeli v 20. stoletju.

Elektronski vir bo dostopen do 11. decembra 2020.

Oddaljeni dostop je omogočen za študente in osebje UL, osebje CTK, NIB in NUK ter člane NUK.

Brezplačno pošiljanje gradiva po pošti

Odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja širjenja okužb in obvladovanja epidemije COVID-19 je začasno omejil prehajanje med občinami in tako tudi številnim uporabnikom Narodne in univerzitetne knjižnice onemogoča prevzem knjižničnega gradiva. Zato smo vzpostavili sistem izposoje gradiva na daljavo, po pošti, pri čemer ste oproščeni plačila stroškov dostave gradiva na dom.

Brezplačno pošiljanje naročenega gradiva po pošti velja do sprostitve ukrepov Vlade RS, ki omejujejo gibanje med regijami ali občinami. Več informacij dobite na izposoja@nuk.uni-lj.si ali telefonski številki 01/2001 205.

Dostop brez omejitev za izdaje založbe Genija

Odlična novica za vse, ki potrebujete dostop do naslovov za domače branje.. 

Z založbo Genija smo se dogovorili, da njihove izdaje, ki jih hranimo na portalu Digitalne knjižnice Slovenije, lahko ponudimo v prostem dostopu. Vsi uporabniki lahko brez omejitev v tem času beremo 80 knjižnih izdaj, večinoma klasična dela slovenske književnosti.

Vabljeni k branju na spletni strani Digitalne knjižnice Slovenije. 

Hvaležni smo knjižnici Osnovne šole Kašelj za pobudo in založbi Genija za dovoljenje.

Tretje srečanje projekta EODOPEN, 5. in 6. november 2020

Zaradi pandemije COVID-19 se je v spletno okolje preselilo tudi tretje srečanje projekta EODOPEN. Iz svojih domov ali knjižnic se je srečanja udeležilo okoli 50 predstavnikov 15 projektnih partnerjev iz skupno 11 držav, pridružili so se tudi predstavniki mreže EOD. 

Projektni partnerji so med 5. in 6. novembrom 2020 spremljali predstavitve dosedanjega dela posameznih delovnih skupin in aktivno sodelovali pri načrtovanju novih projektnih aktivnosti. Srečanje se je pričelo s pregledom sprememb in prilagoditev dela, ki jih zahteva pandemija COVID-19, ter nadaljevalo z delavnico o razčiščevanju avtorskih pravic. Na delavnici, potekala je v spletni aplikaciji Miro, so udeleženci skušali zbrati izkušnje in dobre prakse pri iskanju nosilcev avtorskih pravic in pridobivanju dovoljenj za digitalizacijo gradiva ter njegovo uporabo. Izsledki delavnice bodo uporabljeni pri snovanju orodja za dokumentacijo postopkov pridobivanja avtorskih pravic.

Drugi dan srečanja je delovna skupina Dostavne oblike digitaliziranega gradiva za uporabnike s posebnimi potrebami (vodi jo Narodna in univerzitetna knjižnica) predstavila analizo rezultatov raziskave, izvedene med uporabniki e-knjig ter slepimi in slabovidnimi uporabniki e-knjig. Raziskava predstavlja eno od izhodišč za pripravo smernic in priporočil za dostavne oblike digitaliziranega gradiva za posebne namene. Srečanje se je nadaljevalo s pregledom promocijskih projektnih dejavnosti. Izpostavljeni so bili predvsem pristopi, ki uspešno nagovarjajo ciljne skupine projekta. V zaključku srečanja so se udeleženci posvetili tehničnim vidikom vzpostavljanja portala, na  katerem bodo dostopna digitalizirana dela 20. in 21. stoletja.

EODOPEN ali eBooks-On-Demand-Network Opening Publications for European Netizens (E-knjige po naročilu – odpiranje dostopa do gradiva za evropske uporabnike spleta) je štiriletni projekt, ki ga sofinancira Evropska komisija v okviru programa Ustvarjalna Evropa, in katerega cilj je neposredno sodelovanje z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi skupnostmi pri izbiri gradiva 20. in 21. stoletja za digitalizacijo. Države partnerice projekta so Avstrija, Češka, Estonija, Litva, Madžarska, Nemčija, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Švedska. Skupna vrednost projekta je približno 4 milijone evrov.

Vlada RS predala izvod Dalmatinove Biblije v hrambo NUK

Na pobudo predsednika Vlade RS Janeza Janše je bil Narodni in univerzitetni knjižnici v hrambo predan izvod Biblije, s celotnim naslovom Biblia, tu ie, vse Svetu pismu, Stariga inu Noviga testamenta, ki jo je prevedel in leta 1584 izdal Jurij Dalmatin. Predaja Biblije je potekala v sredo, 28. oktobra 2020. Vladi RS se za izkazano zaupanje najlepše zahvaljujemo. Izvod smo umestili med druga dela zbirke protestantskih tiskov Narodne in univerzitetne knjižnice, ki spadajo med največje dragocenosti naše knjižnice.

Primerek Biblije, ki smo ga prejeli, je bil, kot je razvidno iz obstoječih virov, prvotno nekoč v lasti barona Adama Egkha z gradu Brdo pri Kranju. V tem, danes protokolarnem objektu, ki je v preteklosti zamenjal številne lastnike, med katerimi so bili tudi baroni Zoisi, je bila Biblija verjetno hranjena prav od svojega izida leta 1584. V zahvalo za podporo protestantskim deželnim stanovom jo je v dar prejel Adam Egkh, vnuk barona Janeza Jožefa Egkha, Trubarjevega prijatelja ter člana komisije, ki je pregledala njegova dela z namenom ugotoviti, ali so skladna z augsburško veroizpovedjo in ali so ustrezno prevedena v slovenski jezik. 

NUK hrani večje število izvodov Dalmatinove Biblije iz leta 1584. Med njihovimi najpomembnejšimi nekdanjimi lastniki in anotatorji so Jurij Rain s Strmola, Doroteja Bohorič, Leopold Maksimilijan Rasp, Žiga Zois, Jernej Kopitar, Ivan Vrhovnik in Tomo Zupan. Rainov izvod vsebuje tudi Dalmatinovo osebno posvetilo.

Izvod z Brda je izvrstno ohranjen. Vezan je v galunsko kožo. Na sprednji platnici ima slepo vtisnjen Lutrov doprsni portret, na hrbtni platnici pa Melanchthonov portret.

Sodelavki NUK sodelovali na jubilejnem 20. strokovnem srečanju konservatorjev-restavratorjev

Prejšnji teden je potekalo jubilejno 20. strokovno srečanje konservatorjev-restavratorjev, ki ga je pospremila izdaja obsežnega zbornika Konservator-restavrator – 20 let.

Odlična priložnost za vpogled v delo naših sodelavcev, ki skrbijo za varovanje in ohranjanje gradiva. V zborniku je predstavljena tudi dejavnost konservatorjev-restavratorjev NUK na rokopisnih zapuščinah, masovno razkislinjevanje gradiva ter raziskovalna dejavnost  s področja kulturne dediščine. Opisani so začetki konservatorsko-restavratorske stroke v NUK, organizacija izobraževalnih delavnic ter navedena pridobljena priznanja.

Na letošnjem srečanju sta s plakati sodelovali tudi naši sodelavki Meta Kojc in dr. Jasna Malešič, kjer sta predstavili konservatorsko-restavratorsko oziroma raziskovalno dejavnost v NUK. Jasna je sodelovala tudi v uredniškem odboru zbornika.

Testni dostop do Index Buddhicus Online

V sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani smo pridobili testni dostop do elektronskega vira Index Buddhicus Online.

Index Buddhicus Online je specializirana bibliografija s področja budizma založnika Brill. Namenjena iskanju podatkov o člankih v revijah, prispevkih v zbornikih, referenčnih virov, knjig, doktorskih del itn.

Testni dostop je omogočen do 25. 11. 2020 z lokacij UL, CTK, NIB in NUK. Oddaljeni dostop je omogočen za študente in osebje UL, osebje CTK, NIB in NUK ter člane NUK.

Vabljeni k uporabi!

Omogočamo vam prevzem in vračanje gradiva

Od 27. oktobra naprej lahko na prevzemnem mestu dvignete naročeno knjižnično gradivo in kopije iz gradiva ter vrnete izposojene knjige. Prevzemno mesto je pri vhodu v časopisno čitalnico z Vegove ulice. Dostopno je od ponedeljka do petka med 9.00 in 18.00 ter ob sobotah med 9.00 in 14.00. Gradivo je predhodno razkuženo in ga je mogoče takoj uporabiti.

Prosimo vas, da za varen prevzem upoštevate naslednje:

• Pred prevzemom gradiva svoj prihod sporočite na tel. št. 01/2001 205.
• Na prevzemnem mestu skozi okno pokažite člansko izkaznico. Če prevzemate gradivo za nekoga drugega, pripravite še svoj osebni dokument.
• Ko se bodo vrata odprla, se v prostoru zadržite čim krajši čas. Vrnjeno gradivo oddajte na označeno mesto. Naročeno gradivo vas bo čakalo v vrečki, na kateri bo navedena številka izkaznice uporabnika. V vrečke bomo dali tudi naročene kopije.
• Morebitne dolgove lahko poravnate preko COBISS+.
• Za dodatna pojasnila smo vam na razpolago na izposoja@nuk.uni-lj.si.

Hvala za razumevanje.

Zaprtje prostorov NUK za uporabnike

Na podlagi odloka, sprejetega s strani vlade RS, uporabniki od 24. 10. do nadaljnjega ne morete vstopati v prostore NUK. Prosimo vas, da naročanje gradiva in poizvedovanje za informacijami opravite prek spleta.

Izkoristite možnosti, ki vam jih ponujamo v spletnem okolju

• Postavite vprašanje, na katerega sami ne najdete odgovora ali se prijavite na spletno svetovanje pri iskanju po informacijskih virih.
• Včlanite se v knjižnico.
• Podaljšajte članstvo, pišite nam na e-naslov izposoja@nuk.uni-lj.si.
• Poiščite gradivo v našem knjižničnem katalogu in ga naročite za izposojo na dom. Gradivo vam lahko pošljemo tudi po pošti.
• Izposodite si elektronsko ali zvočno knjigo.
• Naročite kopijo knjige, časnika, kopijo članka ali poglavja.
• Oddajte zahtevek za medknjižnično izposojo.
• Udeležite se spletnega izobraževanja.
• Raziščite Digitalno knjižico Slovenije (dLib), portal informacijskih virov Mrežnik ali Spletni arhiv NUK in poiščite gradivo za seminarsko nalogo.
• Oglejte si virtualno razstavo.

Hvala za razumevanje.

Omejeno število uporabnikov v prostorih NUK

V skladu z ukrepi za zajezitev širjenja novega koronavirusa, je število uporabnikov v prostorih Narodne in univerzitetne knjižnice omejeno.

Najvišje število uporabnikov v prostorih je:

• prostor za vpis in izposojo: 3,
• velika čitalnica: 22,
• časopisna čitalnica:8,
• informacijsko središče: 8,
• rokopisna čitalnica: 2.

Zasedenost Velike čitalnice NUK lahko vsak trenutek preverite na spletni strani.

Sporazum o sodelovanju s Splošno knjižnico Cleveland

Viljem Leban, ravnatelj NUK, je sodeloval na spletni konferenci sestrskih mest Clevelanda, skupaj s predstavniki mesta Cleveland, predstavniki ključnih mestnih inštitucij in gosti iz različnih držav sveta, tudi Ljubljane, ki prav tako spada med sestrska mesta Clevelanda. Konferenca je naslovila različne teme od razvojne politike mest, družbe, trajnostne energije, mobilnosti, izobraževanja, gospodarstva in kulture, prostor pa so namenili tudi dobrim praksam soočanja z izzivi, ki jih je prinesla globalna pandemija Covid 19. V okviru konference je ravnatelj Viljem Leban predstavil Narodno in univerzitetno knjižnico in s Feltonom Thomasom Jr., izvršnim direktorjem Splošne knjižnice Cleveland, podpisal sporazum o sodelovanju.

Sporazum o medsebojnem sodelovanju Splošne knjižnice Cleveland in Narodne in univerzitetne knjižnice je namenjen krepitvi poslanstev obeh ustanov z recipročnim sodelovanjem, partnerskimi projekti in izmenjavo storitev. Predstavlja podlago za skupno načrtovanje in sponzoriranje dogodkov, koordiniranje dejavnosti in programov, izobraževanja in strokovne izmenjave zaposlenih in organizacijo priložnostnih razstav v obeh knjižnicah. Sporazum je pomembna vzpodbudna gesta, ki poudarja pomen globalnega sodelovanja med knjižnicami v času velikih izzivov informacijske dobe, še posebno pod pritiskom trenutne epidemiološke situacije.

Nikakor ni naključje, da je slovenska nacionalna knjižnica podpisala sporazum s knjižnico iz Clevelanda. V Ohiu je namreč izjemno močna skupnost Slovencev, ki je pred sto leti veljal za eno izmed treh mest z največ slovenskimi prebivalci (Trst, Ljubljana, Cleveland). Sporazum med knjižnicama je bil tako podpisan in bo služil tudi z mislijo na slovenske skupnosti v Združenih državah Amerike, še posebej v Clevelandu.

Članom Narodne in univerzitetne knjižnice odslej na voljo tudi zvočne knjige

Članom Narodne in univerzitetne knjižnice smo omogočili dostop do portala Audibook.

Audibook je zbirka zvočnih knjig v slovenščini. Prek aplikacije, ki si jo namestite na svoje pametne telefone, imate na voljo 100 leposlovnih zvočnih knjig. Izposodite si lahko največ pet knjig hkrati; prav toliko si jih največ lahko izposodite v enem dnevu. Posamezno knjigo imate lahko izposojeno največ 14 dni. Če gradiva ne vrnete sami, se po tem času vračilo izvede samodejno. Pomoč pri uporabi najdete v opisu postopka izposoje.

Vabljeni k uporabi!

Evropski dnevi konservatorstva-restavratorstva

V tednu od 5. do 11. oktobra, potekajo že tretji evropski dnevi konservatorstva-restavratorstva pod okriljem E.C.C.O. (European Confederation of Conservator-Restorers’ Organisations). Konservatorsko-restavratorska dejavnost zaseda ključno vlogo pri varovanju kulturne dediščine, zato je potrebno opozarjati na pomen te stroke, ki prepleta tako humanistična kot tudi naravoslovna znanja.

Konserviranje-restavriranje papirja je interdisciplinarno področje. Naravoslovna znanost ima pri razvoju konservatorstva kulturne dediščine že več kot stoletje vodilno vlogo. Potreba po naravoslovnih raziskavah se kaže z vzpostavitvijo številnih laboratorijev za kulturno dediščino tako v svetu, kot pri nas z namenom raziskovalne podpore pri konservatorsko-restavratorskih posegih ter razvojem novih postopkov stabilizacije propadajoče kulturne dediščine.

Eden perečih problemov kulturne dediščine na papirju je propadanje nosilcev zaradi uporabe korozivnih črnil in pigmentov, kot sta železo-taninsko črnilo ter pigment verdigris. Z razvojem postopkov stabilizacije se že vrsto let ukvarjamo v laboratoriju Narodne in univerzitetne knjižnice v sodelovanju s Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo ter številnimi tujimi partnerji.

Na sliki je model Prešernove Zdravljice po pospešeni razgradnji. Leva slika prikazuje neobdelan model, desna pa model po uporabi postopka stabilizacije, razvitega v NUK.

Vabimo vas, da spremljate objave na spletnih straneh Društva restavratorjev Slovenije, E.C.C.O. in pod oznako #EUDayConservationRestoration tudi na družbenih omrežjih, tudi na NUK profilih Facebook in Twitter.

Seminar za neformalne založnike

Vabimo vas na brezplačni seminar za neformalne založnike, ki bo v torek, 10. novembra 2020, med 9. in 13. uro v prostorih Narodne in univerzitetne knjižnice na Leskoškovi 12 v Ljubljani. Seminar je namenjen začetnikom v založniški dejavnosti oziroma vsem tistim, ki občasno izdajajo fizične ali spletne publikacije. Podrobneje o seminarju si lahko preberete na spletni strani.

Prijave sprejemamo preko spletnega obrazca do 6. novembra 2020 oziroma do zasedbe mest. Če seminarja zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa ne bo možno izvesti v živo, bomo za prijavljene pripravili spletno predavanje s pomočjo aplikacije Zoom.

Prijavnica na seminar

Vabljeni!

V NUK je ponovno možna uporaba Printboxa

V NUK je ponovno možna uporaba samopostrežnega tiskalnika Printbox. Nahaja se v Informacijskem središču, kjer omogoča varno uporabo v skladu s priporočeno medosebno razdaljo. Prosimo vas, da si pred in po uporabi Printboxa razkužite roke. V ta namen smo v neposredno bližino namestili tudi podajalnik za razkužilo.

Finžgar in Plečnik: prijateljstvo brez meja

»Usoda je odločila, da sva si bila na Mirju soseda. Tako skromno tiho je Plečnik leta 1922 zasedel stolico Ljubljanske univerze, da res njegovi učenci in mi sosedje nismo niti slutili, kak umetnik se je naselil med nami. Prvič sem se sešel z njim, ko sem se ukvarjal s potrebno mislijo, kako bi podrl trhle deske in postavil novo ograjo med njegovim in župnijskim vrtom. Mirno me je poslušal. Nato mi je z ljubkim smehljajem rekel: ›Le poderite to revno ostarelost, toda nove ne postavljajte!‹ Zavzel sem se. On pa je resno nadaljeval: ›Čemu bi si dva soseda zapirala ljubi veter, ki mirno pihlja od soseda do soseda?‹ On me je bistro opazoval in uganil, da sem ga prišel prosit načrta za novo ograjo. Oba sva za hip umolknila. Prvi je spregovoril Plečnik: ›Moj načrt je v eni besedici: Nič! Bodimo ljudje in se sosedje radi imejmo. To je najlepša ograja.‹ Segel sem mu v roko. Tedaj je vzbrstelo najino prijateljstvo, ki se vsa leta niti trohico ni skalilo.«

Vabimo vas na ogled razstave Finžgar in Plečnik: prijateljstvo brez meja, ki bo na ogled v Plečnikovi hiši od 16. oktobra 2020 do 21. januarja 2021. Razstava bo predstavila izbor Plečnikovih originalnih pisem, načrtov in skic, ki nam odkrivajo njegovo snovanje grafičnega oblikovanja knjig in revij. Pri tem ga je zelo spodbujal njegov prijatelj in trnovski sosed Fran Saleški Finžgar. Prvič bomo predstavili novo arhivsko gradivo iz Finžgarjeve zbirke, ki ga hranimo v Rokopisni zbirki v NUK in temo povezali z ohranjenimi Finžgarjevimi pismi iz Plečnikove zbirke MGML.

Več informacij najdete tudi na spletni strani Plečnikove hiše.

Testni dostop do medicinskih revij založnika Taylor & Francis

Konzorcij COSEC je za Univerzo v Ljubljani pridobil testni dostop do zbirke Medical Library založnika Taylor & Francis.

Sedaj lahko uporabniki dostopajo do treh obsežnih zbirk založnika:

• Science & Technology Library (S&T Library): 535 revij s področja naravoslovnih znanosti in tehnologije (biologija, okolje, kemija, strojništvo, računalništvo, matematika, statistika in fizika);
• Social Science & Humanities Library (SSH Library): 1.473 revij s področja družbenih ved in humanistike (antropologija, arheologija, umetnost, ekonomija, pravo, izobraževanje, geografija, knjižničarstvo, informacijska znanost, kultorologija, komunikologija, socialno delo, politologija, mednarodni odnosi, psihologija, sociologija, turistika, šport, varnostne študije);
• Medical Library (MED Library): 201 revij s področja medicine (javno zdravje, klinična psihiatrija, nevroznanost, splošna medicina, zobozdravstvo, farmacija, toksikologija).

Dostop bo omogočen vsaj do 31. septembra 2020 z lokacij Univerze v Ljubljani, CTK in NUK, oddaljeni dostop pa študentom in osebju UL, ki so člani knjižnic UL, CTK in NUK.

Vabljeni k uporabi!

Testni dostop do Sources Chrétiennes Online

V sodelovanju s Teološko fakulteto Univerze v Ljubljani smo pridobili testni dostop do elektronskega vira Sources Chrétiennes Online.

Sources Chrétiennes vse od njenih začetkov leta 1942 prinaša kritične izdaje besedil prvih 1400 let Cerkve. Besedila so opremljena s francoskimi prevodi ter z uvodi in opombami. Zbirko sestavljajo besedila s prevodi krščanskih besedil v grščino in latinščino, pa tudi v druge jezike, npr. v sirijski, aramejski in gruzijski jezik. Medtem ko je poslanstvo zbirke že od začetka narediti besedila čim bolj dostopna za referenco in (jezikovno, zgodovinsko, filozofsko in teološko) preučevanje, selitev zbirke v spletno obliko Sources Chrétiennes Online te možnosti še povečuje.

Dostop je omogočen od 1. 9. 2020 do 30. 9. 2020 z lokacij Univerze v Ljubljani, CTK in NUK. Oddaljeni dostop je omočen za študente in osebje UL, ki so člani knjižnic UL, CTK in NUK.

Vabljeni k uporabi!

Usoda pesnikove zapuščine: Integrali Srečka Kosovela

V Trstu že od julija poteka festival Znanost v mestu, ki sega na različna področja znanosti in kulture.

Med predavatelji bo tudi naš sodelavec mag. Marijan Rupert, skrbnik Rokopisne zbirke v NUK. V torek, 1. septembra, bo v avditoriju muzeja Revoltella s prispevkom Usoda pesnikove zapuščine: Integrali Srečka Kosovela, predstavil pesnika in njegovo obsežno zapuščino, ki jo hranimo v naši knjižnici.

Lepo vabljeni!

Na projektu EODOPEN smo digitalizirali prvih 37 del

V okviru projekta EODOPEN smo digitalizirali prvih 37 del in kmalu bodo vsa tudi javnostina voljo na portalu dLib.si. Gre za starejše gradivo iz 20. stoletja, ki je poškodovano in zato ni primerno za izposojo. Veseli smo, da na takšen način gradivo ohranjamo v digitalni obliki. Gre za zelo raznolike tiskovine – od povesti, kratkočasnic, učnih snovi, prigod, leksikona, strokovnega gradiva do navodil, študij, sanjske knjige, bontona in knjige o narodnih nošah – in vse so zelo zanimive.

Sodelujte tudi vi! Pomagajte pri izboru gradiva za digitalizacijo https://www.nuk.uni-lj.si/storitve/eodopen

V projektu EODOPEN sodelujemo z željo, da povečamo količino digitalno dostopnega gradiva, sofinancira ga Evropska komisija v okviru programa Ustvarjalna Evropa.

Zbirka in prirast knjižničnega gradiva

Nacionalna, visokošolske, splošne in specialne knjižnice so v letu 2019 svojim uporabnikom nudile 22.984.320 inventarnih enot gradiva (na fizičnih nosilcih) ter imele 611.375 inventarnih enot prirasta.

Leta 2000 so imele knjižnice 16.538.853, leta 2009 pa 20.365.995 enot gradiva. V obdobju 2000 – 2009 se je knjižnična zbirka povečala za 3.827.142 enot oziroma 23%, v obdobju 2009 – 2019 pa za 2.618.325 enot oziroma 13%. Knjižnice so imele v letu 2019 6.445.467 inventarnih enot gradiva oziroma 39% več kot pred devetnajstimi leti. Primerjava enot prirasta knjižničnega gradiva v letih 2000, 2009 in 2019 nam pokaže, da so imele knjižnice največji prirast leta 2009 in sicer 960.944 enot, najmanjši pa leta 2019, ko je ta znašal 611.375 enot oziroma 349.569 enot in 36 % manj kot pred desetimi leti.

Več informacij in statističnih podatkov najdete na https://bibsist.nuk.uni-lj.si/.

Infografiko Zbirka in prirast knjižničnega gradiva si lahko prenesete v .jpg ali .pdf formatu.

Pričeli smo z digitalizacijo v okviru projekta EODOPEN

V teh dneh smo digitalizirali prvo knjigo v okviru projekta EODOPEN. To je Slovenski šaljivec Silvestra Košutnika iz leta 1900. Nadaljevali bomo z digitalizacijo okoli 40 naslovov iz 20. stoletja. Gre za poškodovano gradivo, ki ga tako želimo ohraniti v digitalni obliki.

Sodelujte tudi vi! Pomagajte pri izboru gradiva za digitalizacijo https://www.nuk.uni-lj.si/storitve/eodopen

V projektu EODOPEN sodelujemo z željo, da povečamo količino digitalno dostopnega gradiva, sofinancira ga Evropska komisija v okviru programa Ustvarjalna Evropa.

Šolske knjižnice v letu 2018

Šolske knjižnice so v Sloveniji obvezen del vzgojno-izobraževalnih zavodov. Otrokom od vstopa v osnovno šolo in mladim do zaključka srednje šole omogočajo najlažji dostop do knjige. Podpirajo učni proces, ga s svojim gradivom in storitvami nadgrajujejo ter odpirajo učencem in dijakom poti do področij znanja, ki presega učni načrt. Strokovnim delavcem šol zagotavljajo strokovno literaturo in skrbijo za učbeniški sklad.

Narodna in univerzitetna knjižnica izvaja redne statistične meritve njihovih aktivnosti in skrbi za predstavitev ter analizo rezultatov. Knjižnicam dodeljuje identifikacijske številke (sigle) in jim nudi strokovno bibliotekarsko pomoč ter svetovanje pri vstopu in delovanju v nacionalnem vzajemnem bibliografskem sistemu COBISS.

Več informacij in statističnih podatkov najdete na https://bibsist.nuk.uni-lj.si/.

Infografiko Šolske knjižnice v letu 2018 si lahko prenesete v .jpg ali .pdf formatu.

Bogata slovenska kartografska dediščina v novi knjigi

Izšla je nova dvojezična slovensko-angleška monografija Kartografski zakladi slovenskega ozemlja / Cartographic treasures of Slovenian territory. 

Monografija predstavlja bogastvo zgodovinskih kartografskih upodobitev slovenskega ozemlja. Beremo lahko o zgodovini evropske kartografije do konca 19. stoletja, kartografskih prikazih slovenskega ozemlja do začetka 20. stoletja ter zemljevidih kot kulturni dediščini. Slikovni del prinaša kronološki prikaz pomembnejših zgodovinskih zemljevidov slovenskega ozemlja. Format knjige omogoča odličen prikaz kakovostnih reprodukcij zemljevidov od srede 16. stoletja, ko so nastala prva samostojna kartografska dela današnjega slovenskega ozemlja, do začetka 20. stoletja, ko se kartografija razvije v sodobno vedo. Na koncu je dodan seznam zemljevidov slovenskega ozemlja v obravnavanem obdobju. Prikazana je bogata slovenska kartografska dediščina. Monografija je dvojezična, saj je bila kartografija na slovenskem del širše srednjeevropske kartografije in je zato zanimiva tudi za širšo regijo.

Prva e-izdaja knjige je prosto dostopna na spletni strani ZRC SAZU. 

Avtorji monografije so dr. Primož Gašperič (Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU), dr. Renata Šolar (Narodna in univerzitetna knjižnica) in dr. Matija Zorn (Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU). Oktobra si bo izbor dragocenih zemljevidov, predstavljenih v knjigi, mogoče ogledati tudi na razstavi v NUK. Oba projekta sta plod sodelovanju dveh ustanov, Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU in Narodne in univerzitetne knjižnice.

Individualno svetovanje na daljavo tudi v poletnem času

Če potrebujete pomoč pri iskanju literature za seminarsko nalogo ali zaključno delo, vam Narodna in univerzitetna knjižnica ponuja svetovanje na daljavo.

Prijavite se na povezavi https://mreznik.nuk.uni-lj.si/svetovanje/prijava-na-svetovanje. 

Dostop do zbirk Brill

Konzorcij COSEC je v sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico, Filozofsko fakulteto, Teološko fakulteto, Pravno fakulteto in ŠSFF pridobil trajni dostop do novih zbirk založnika Brill::

• New Pauly Online je enciklopedični akademski informacijski vir, ki se ukvarja z obdobjem starega veka. Dopolnjujeta ga dve dodatni zbirki:
  • New Pauly Supplements Online I (Chronologies of the Ancient World; Dictionary of Greek and Latin Authors and Texts; Historical Atlas of the Ancient World; The Reception of Myth and Mythology; The Reception of Classical Literature; The History of Classical Scholarship)
  • New Paully Supplements Online II (Figures of Antiquity and their Reception in Art, Literature and Music; The Reception of Antiquity in Renaissance Humanism; The Early Mediterranean World, 1200 - 600 BC; History and Culture of Byzantium; Byzanz)
• Brill’s Encyclopaedia of the Neo-Latin World Online je referenčni vir, ki sledi zgodovini in širokemu kulturnemu vplivu novoveške latinščine, ki izvira iz italijanske renesanse in traja vse do moderne dobe.
• The Encyclopedia of Slavic Languages and Linguistics Online ponuja celovit pregled in študije slovanskih jezikov.

Dostop je omogočen z lokacij Univerze v Ljubljani, CTK in NUK. Oddaljeni dostop je omogočen za študente in osebje Univerze v Ljubljani, ki so člani knjižnic Univerze v Ljubljani in CTK, ter za vse člane NUK.

Vabljeni k uporabi!

Nove slovenske publikacije na portalu PressReader

Na portalu PressReader lahko pregledujete več kot 7.300 aktualnih številk časnikov in revij iz celotnega sveta, med njimi pa je sedaj tudi več slovenskih publikacij:

• Delo, s prilogami:
  • Sobotna priloga
  • Posel in denar
  • Ona
  • Delo in dom
  • Polet O2
• Nedelo, s prilogo:
  • Odprta kuhinja
• Slovenske novice, s prilogami:
  • Suzy
  • Vikend
• Nedeljske novice
• Dnevnik
• Nedeljski dnevnik

Do elektronskega vira PressReader lahko dostopate tudi prek aplikacij na svojih pametnih telefonih ali tablicah. Postope dostopa je naslednji:

• Prek oddaljenega dostopa se prijavite v spletno različico PressReader:
  • član knjižnice NUK: https://mreznik.nuk.uni-lj.si/vir/library-pressdisplay
  • član splošne knjižnice: http://eviri.ook.sik.si/login?url=https://www.pressreader.com
• Na spletni različici PressReader ustvarite osebni račun. Pri tem lahko uporabite svoj obstoječi račun (Facebook, Twitter, Google) ali pa ustvarite nov profil s svojim elektronskim naslovom. Nato se z istimi podatki prijavite tudi v aplikacijo.
• Po začetni prijavi lahko še sedem dni dostopate do vsebin preko aplikacije, nato je treba opisani postopek ponoviti.

Vabljeni k uporabi!

Podaljšanje obdobja dostopa do e-knjig založnika De Gruyter

V konzorciju COSEC smo podaljšali obdobje testnega dostopa do zbirke 75.000 naslovov elektronskih knjig založnika De Gruyter in partnerskih založnikov. Gre za knjige, ki so bile objavljene med leti 1650 in 2016 in pokrivajo različna področja humanistike in družboslovja.

Do zbirke lahko dostopate preko portala De Gruyter Online, kjer so dostopne tudi vse znanstvene in strokovne revije založnika. Oddaljeni dostop je omogočen do 31. 7. 2020 za študente in osebje Univerze v Ljubljani, ki so člani knjižnic Univerze v Ljubljani in CTK, ter za vse člane NUK.

Z založnikom De Gruyter imamo podpisan tudi dogovor o odprtem dostopu, ki prinaša 30% popust na stroške objav člankov (APC) za dopisne avtorje, ki so študenti, zaposleni ali pogodbeniki institucij:

• Univerza v Ljubljani (z NUK in CTK)
• Univerza v Mariboru (z UKM)
• Univerza na Primorskem
• Inštitut za ekonomska raziskovanja
• Inštitut za narodnostna vprašanja
• Pedagoški inštitut
• Onkološki inštitut Ljubljana
• Inštitut informacijskih znanosti, Maribor (IZUM)

Podrobnosti dogovora najdete na povezavi.

Vabljeni k uporabi virov in koriščenju popustov!

NUK 2 na seznamu pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19

Včeraj je Vlada RS na svoji 21. redni seji določila seznam pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19. Veseli nas, da je na seznamu tudi gradnja NUK 2. Ustrezen prostor in spodbudno okolje za študij in raziskovanje sta nepogrešljivi del infrastrukture za dolgoročni razvoj ne samo gospodarstva, ampak celotne slovenske družbe.

Več informacij na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor.

Podaljšanje obdobja dostopa do razširjenega nabora vsebin na JSTOR

Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani je za vse člane konzorcija JSTOR podaljšala obdobje razširjenega dostopa do njihovih vsebin do 31. 8. 2020. Uporabniki lahko dostopajo do vseh arhivskih in tekočih zbirk revij ter do približno 35.000 knjig nekaterih založb. Oddaljeni dostop je omogočen za študente in osebje Univerze v Ljubljani, ki so člani knjižnic Univerze v Ljubljani, CTK in NUK.

Povezava do razširjenega nabora vsebin: https://www.jstor.org/action/showJournals?browseType=title

Vabljeni k uporabi!

Testni dostop do Drama Online

Pridobili smo testni dostop do elektronskega vira Drama Online.

Zbirka predstavlja tako nove pisce kakor tudi bolj znamenita imena v zgodovini dramatike, ob tem pa s pomočjo znanstvenih del in praktičnih vodnikov uporabniku nudi zgodovinski kontekst in kritično ozadje. Zbirka se nenehno dopolnjuje in ustreza različnim učnim potrebam: gledališke študije, tečaji literature, dramske šole.

Dostop je omogočen do 10. julija 2020 z lokacij Univerze v Ljubljani, CTK in NUK. Oddaljeni dostop je omogočen za študente in osebje UL, ki so člani knjižnic UL in CTK, ter za vse člane NUK.

Vabljeni k uporabi!

Podaljšali smo testni dostop do štirih zbirk založnika Bloomsbury

Uporabniki lahko do konca junija 2020 dostopate do štirih zbirk založnika Bloomsbury:

• Bloomsbury Collections je zbirka več kot 6000 knjig s področja humanistike in družboslovja.
• Bloomsbury Cultural History je zbirka različnih vsebin (slike, knjige), ki so namenjene študiju in raziskovanju kulturne zgodovine.
• Bloomsbury Education and Childhood Studies je elektronski vir založnika Bloomsbury, ki ponuja sistematičen in izčrpen pregled otroštva in izobraževanja po celem svetu.
• Screen Studies je elektronski vir namenjen študiju in raziskovanju filma.

Oddaljen dostop je omogočen za študente in osebje Univerze v Ljubljani, ki so člani knjižnic Univerze v Ljubljani in CTK, ter za vse člane NUK.

Vabljeni k testiranju!

Drugo srečanje projekta EODOPEN in letno srečanje mreže EOD

Zaradi pandemije COVID-19 se je v spletno okolje preselilo drugo srečanje projekta EODOPEN. Iz svojih domov ali knjižnic se ga je udeležilo 40 predstavnikov 15 projektnih partnerjev iz skupno 11 držav. Projektni partnerji so od 13. do 15. maja 2020 sodelovali pri srečanjih posameznih delovnih skupin in spoznali kolege in kolegice iz mreže EOD knjižnic.

»V normalnih okoliščinah bi se v teh dneh zbrali v čudovitem mestu Olomouc na Češkem. Ker na žalost to ni mogoče, smo se odločil, da projektno srečanje in srečanje mreže EOD izvedemo prek spleta,« je povedala Silvia Gstrein, vodja projekta in vodja Oddelka za digitalne storitve knjižnice Univerze v Innsbrucku. »Iskreno povedano, zgodilo se je prvič, da smo morali organizirati celotno konferenco v tej obliki. Izkazalo se je, da se je srečanje odvilo neverjetno dobro.«

Prvi dan srečanja, 13. maja, so si projektni partnerji izmenjali mnenja o koordinaciji in upravljanju projekta ter zasnovali načrte za širšo diseminacijo projektnih dejavnosti v prihodnosti, denimo kako nagovarjati javnost in ciljne skupine projekta po COVID-19. Delovna skupina Dostavne oblike digitaliziranega gradiva za uporabnike s posebnimi potrebami, vodi jo Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, je predstavila prve rezultate raziskave o potrebah uporabnikov e-knjig in tehnične zahteve za digitalizacijo. V 12 jezikov sta bila prevedena vprašalnik za uporabnike e-knjig na mobilnih napravah ter vprašalnik za slepe in slabovidne uporabnike e-knjig. Razširjanje obeh vprašalnikov se bo po partnerskih mrežah nadaljevalo do konca junija.

14. maja se je srečanje nadaljevalo z razpravljanjem o načinih reševanja avtorskih pravic ter spletnem orodju za dokumentacijo postopkov iskanja nosilcev avtorskih pravic. Udeleženci so zasnovali tudi načrt nadaljnjih dejavnosti in se pripravili na delavnico o pogojih za vzpostavitev tehnične infrastrukture, ki je potekala naslednji dan. Z namenom vidnosti in dostopnosti projektnih rezultatov so se udeleženci posvetovali tudi o pogojih za vzpostavitev skupnega portala, na katerem bodo dostopna digitalizirana dela 20. in 21. stoletja. Letno srečanje uporabnikov mreže EOD je potekalo v popoldanskem času, udeležili so se ga lahko tudi vsi sodelujoči pri projektu EODOPEN.

EODOPEN ali eBooks-On-Demand-Network Opening Publications for European Netizens (E-knjige po naročilu – odpiranje dostopa do gradiva za evropske uporabnike spleta) je štiriletni projekt, ki ga sofinancira Evropska komisija v okviru programa Ustvarjalna Evropa, in katerega cilj je neposredno sodelovanje z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi skupnostmi pri izbiri gradiva 20. in 21. stoletja za digitalizacijo. Države partnerice projekta so Avstrija, Češka, Estonija, Litva, Madžarska, Nemčija, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Švedska. Skupna vrednost projekta je približno 4 milijone evrov.

Skoraj 2.000 naslovov revij Taylor & Francis

Podpis pogodbe z založnikom Taylor & Francis, ki smo jo pripravili pri konzorciju COSEC, prinaša uporabnikom dostop do skoraj 2.000 strokovnih in znanstvenih revij:

1. Zbirka SSH Library vsebuje 1464 revij s področja družboslovja, humanistike in umetnosti.
2. Zbirka S&T Library vsebuje 527 revij s področja naravoslovja in tehnike.

Dostop je omogočen z lokacij Univerze v Ljubljani, CTK in NUK. Oddaljeni dostop je omogočen za študente in osebje Univerze v Ljubljani, ki so člani knjižnic Univerze v Ljubljani, CTK in NUK.

Vabljeni k uporabi!

Podaljšali smo testne dostope do elektronskih virov založnika Brill

Trenutno lahko uporabniki dostopajo do:

• Religion Past and Present (RPP) Online je enciklopedični vir s področja religiologije, teologije in svetopisemskih študij.
• Brill’s Encyclopaedia of the Neo-Latin World Online je referenčni vir, ki sledi zgodovini in širokemu kulturnemu vplivu novoveške latinščine, ki izvira iz italijanske renesanse in traja vse do moderne dobe.
• Jacoby Online združuje zbirko fragmentov antičnih grških zgodovinskih besedil Fragmente der Griechischen Historiker Felixa Jacobya ter Brill’s New Jacoby Online, ki predstavlja popolnoma novo izdajo Fragmente der Griechischen Historiker.
• The New Pauly Online je angleška izdaja nemškega zgodovinskega vira Der Neue Pauly Online, enciklopedičnega akademskega informacijskega vira, ki se ukvarja z obdobjem starega veka (antični Rim in antična Grčija). Dostopni so tudi dodatki New Pauly Supplements Online.
• The Encyclopedia of Slavic Languages and Linguistics Online ponuja celovit pregled in študije slovanskih jezikov.
• Jesuit Historiography Online je odprtodostopen elektronski vir, ki ponuja številne prispevke s področja zgodovine jezuitov.

Testne dostope, ki so podaljšani do 31. 5. 2020, omogočamo v sodelovanju z Osrednjo humanistično knjižnico (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani) in konzorcijem COSEC. Oddaljeni dostop je omogočen za študente in osebje Univerze v Ljubljani, ki so člani knjižnic Univerze v Ljubljani in CTK, ter za vse člane NUK.

Vabljeni k uporabi!

Testni dostop do ScienceDirect Freedom Collection eBooks 2020

Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani je pridobila testni dostop do elektronskega vira ScienceDirect Freedom Collection eBooks 2020. Gre za zbirko založnika Elsevier, ki ponuja skoraj 30.000 knjig in učbenikov z vseh znanstvenih področij.

Oddaljeni dostop je omogočen za študente in osebje Univerze v Ljubljani, ki so člani knjižnic Univerze v Ljubljani, CTK in NUK.

Vabljeni k uporabi!

Testni dostop do Oxford Scholarly Editions Online

Konzorcij COSEC je pridobil testni dostop do elektronskega vira Oxford Scholarly Editions Online.

Gre za zbirko celotnih besedil klasičnih avtorjev, ki vključuje dela pisateljev, ki so delovali med leti 701 in 1901, ter rimskih in grških avtorjev: Aristotel, Austen, Bentham, Katul, Dickens, Platon, Virgil, Wordsworth, Aristofan idr. Vsebuje več kot 1500 knjig, kar ustreza več kot 754.000 tiskanim stranem besedil.

Oddaljeni dostop je omogočen do 26. 6. 2020 za vse člane knjižnic Univerze v Ljubljani, CTK in NUK.

Vabljeni k uporabi!

Objavljena spletna stran Strokovna podpora knjižnicam

V Oddelku za izobraževanje, razvoj in svetovanje vam skupaj z drugimi oddelki v Narodni in univerzitetni knjižnici zagotavljamo podporo in svetovanje pri strokovnih vprašanjih in dilemah. Z vami delimo novosti in informacije s področja knjižnične dejavnosti ter nudimo mesto za izmenjavo idej, dobrih praks in strokovnih izzivov.

Vabimo vas, da obiščete spletno stran Strokovna podpora knjižnicam, kjer boste našli informacije s področja dejavnosti oddelka, v zavihku Strokovna vprašanja pa nam lahko prek spletnega obrazca posredujete vprašanja, povezana z vašim strokovnim delom. Spletno stran bomo v prihodnje še dopolnjevali, zato bomo veseli vaših predlogov za njeno izboljšanje. Sporočite nam jih na naslov iris@nuk.uni-lj.si.

Raziskava o branju e-knjig na mobilnih napravah

Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) s ponosom sodeluje v štiriletnem evropskem projektu EODOPEN – E-knjige po naročilu, odpiranje dostopa evropskim uporabnikom spleta, z željo, da povečamo količino digitalno dostopnega gradiva in z njim dosežemo veliko, še posebej mladih ter slepih in slabovidnih uporabnikov. Sofinancira ga Evropska komisija v okviru programa Ustvarjalna Evropa.

V okviru projekta izvajamo dve anketni raziskavi med uporabniki vseh petnajstih projektnih partnerjev. S prvo želimo doseči bralce e-knjig na mobilnih napravah, predvsem mlade, z drugo pa slepe in slabovidne bralce e-knjig, prav tako na mobilnih napravah. Z raziskavo želimo ugotoviti, kakšne so potrebe za prilagajanje gradiva v različne datotečne formate, kako struktura in lastnosti e-knjig vplivajo na uporabniško izkušnjo in bralne prakse ter katere aplikacije in pripomočke slepi in slabovidni uporabniki potrebujejo pri branju e-knjig. V raziskavi zbrane podatke bomo uporabili pri nadaljnjih aktivnostih projekta ter pri pripravi smernic in priporočil za ustvarjanje dostopnega digitaliziranega gradiva.

Prosimo vas, da si vzamete približno sedem minut časa in izpolnite ustrezni vprašalnik:  

• Vprašalnik za bralce e-knjig na mobilnih napravah
• Vprašalnik za slepe in slabovidne bralce e-knjig na mobilnih napravah

Vprašalnika sta aktivna do 30. junija 2020. V primeru, da bi pri izpolnjevanju želeli pomoč, pišite na elektronska naslova tina.glavic@nuk.uni-lj.si ali andreja.hari@nuk.uni-lj.si.

V času trajanja projekta zbiramo tudi predloge za digitalizacijo gradiva iz zbirke NUK, ki jih lahko oddate preko obrazca.

Testni dostop do treh e-virov založnika Brill

V sodelovanju z Osrednjo humanistično knjižnico (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani) smo pridobili testni dostop do treh zbirk založnika Brill s področja humanistike in družboslovja:

• Religion Past and Present (RPP) Online je enciklopedični vir s področja religiologije, teologije in svetopisemskih študij.
• Brill’s Encyclopaedia of the Neo-Latin World Online je referenčni vir, ki sledi zgodovini in širokemu kulturnemu vplivu novoveške latinščine, ki izvira iz italijanske renesanse in traja vse do moderne dobe.
• Jacoby Online združuje zbirko fragmentov antičnih grških zgodovinskih besedil Fragmente der Griechischen Historiker Felixa Jacobya ter Brill’s New Jacoby Online, ki predstavlja popolnoma novo izdajo Fragmente der Griechischen Historiker.

Elektronski viri bodo dostopni do 22. maja 2020. Oddaljen dostop je omogočen za študente in osebje Univerze v Ljublani, ki so člani knjižnic Univerze v Ljubljani in CTK, ter za vse člane NUK.

Vabljeni k uporabi!

Prenovljena navodila za citiranje virov in literature v pisni nalogi za bibliotekarski izpit

V okviru Komisije za bibliotekarski izpit smo pripravili in objavili prenovljena Navodila za citiranje virov in literature v pisni nalogi za bibliotekarski izpit. Pri pripravi navodil za citiranje, sklicevanje na citirane vire ter njihov bibliografski opis so se opirali na 7. izdajo standarda APA (cop. 2020).

Bistvene razlike med 6. in 7. izdajo standarda APA lahko strnemo v nekaj točk:

• pri virih s tremi ali več avtorji že pri prvem sklicevanju v besedilu navedemo le priimek prvega avtorja in dodamo »et al.« oziroma »idr.« ter letnico, npr.: (Ambrožič idr., 2020),
• pri virih, ki imajo do 20 avtorjev, v seznamu uporabljenih virov navedemo vse avtorje,
• pri virih, ki imajo več kot 20 avtorjev, v seznamu uporabljenih virov navedemo prvih 19 avtorjev, dodamo tropičje (označuje opuščanje) in nato še zadnjega avtorja,
• v seznamu uporabljenih virov ne navajamo več kraja izida publikacije,
• v seznamu uporabljenih virov navajamo spletne povezave do e-virov brez uvode fraze »Retrieved from« oziroma »Pridobljeno na/s/z«,
• v seznamu uporabljenih virov oznake DOI ne navajamo več z uvodnim zapisom »doi:«, temveč le navedemo ustrezno DOI spletno povezavo, npr.:

            Papy, F. (ur.). (2008). Digital libraries. ISTE. https://doi.org/10.1002/9780470611302.ch2

Ta navodila lahko rešijo marsikatero zagato pri spopadanju s citiranjem in navajanjem virov po standardu APA. Za dodatne informacije ali z vprašanji v zvezi z Navodili se lahko obrnete na sodelavko Natašo Knap.

Testni dostop do Academic Search Ultimate (EBSCO)

V konzorciju COSEC smo pridobili testni dostop do elektronskega vira Academic Search Ulitmate (ponudnik EBSCO).

Zbirka ponuja zbirko recenziranih revij s celotnimi besedili, vključno s številnimi revijami, indeksiranimi v glavnih indeksih citatov. Znanstvene revije, poljudne revije, periodične publikacije, poročila, knjige in videoposnetki so namenjene strokovnjakom številnih disciplin – astronomije, antropologije, biomedicine, inženirstva, zdravstvenih ved, zakonodaje, literature, matematike, farmakologije, ženskih študij, zoologije in drugih področij.

Oddaljeni dostop je omogočen do 16. 6. 2020 za študente in osebje Univerze v Ljubljani, ki so člani knjižnic Univerze v Ljubljani, NUK in CTK.

Vabljeni k uporabi!

Gorenjski glas in Demokracija v času epidemije prosto dostopna

Še ena odlična novica za bralce in raziskovalce slovenskih časopisov.

Izdaje Gorenjskega glasa, ki jih hranimo na portalu Digitalne knjižnice Slovenije, so v času epidemije  tudi v prostem dostopu. Vsi uporabniki lahko brez omejitev v tem času beremo naslednje naslove:

• Glas (1960–1984)
• Glas Gorenjske (1953–1960)
• Gorenjski glas (1985–2009)

Poleg tega je v prostem dostopu na voljo tudi politični tednik Demokracija iz obdobja 2004–2008.

V prostem dostopu je odslej na voljo okoli 5.680 številk, ki so bile doslej dostopne le v prostorih NUK. Gorenjskemu glasu in Novim obzorjem se za dovoljenje in olajšano pot do gradiva iskreno zahvaljujemo.

Vabljeni k branju in raziskovanju.