BIO28 do aprila 2025 gosti tudi gradivo iz zbirk NUKMuzej arhitekture in oblikovanja bo do 6. aprila 2025 prizorišče razstave BIO28 Dvojna agentka: Govoriš jezik rož?. Za naslovom se skriva raziskovanje podobe floriografije - v rožah skrite kode oziroma, kot so snovalci zapisali v opisu: »V osrčju večdisciplinarna in večplastna razstava preučuje vlogo floriografije, skozi katero ženske upodabljajo svoje identitete. V tem smislu rože utirajo pot antagonističnim in alternativnim interpretacijam pomenov in kontekstov, v katerih so dešifrirane.« Na razstavi je na ogled tudi gradivo Narodne in univerzitetne knjižnice: knjiga Otona Župančiča Čaša opojnosti ter plakata Maksima Gasparija Deutschösterreich, o weh'!: Jugoslavija in Domicijana Serajnika Maškarada Pomlad v cvetju: Tabor, pustna sobota 9. II. 1929.
Lokacija:Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) |
Dehteči svet slovenske besede v KranjuGorenjski muzej v Kranju je ob 170. obletnici smrti Josipine Urbančič Turnograjske pripravil razstavo Dehteči svet slovenske besede. Razstavo je poklon prvi slovenski pesnici, pisateljici in skladateljici. Kot so zapisali avtorji razstave: »V času svojega življenja je bila kot ženska in pisateljica deležna velikega ugleda na ruskem dvoru, v Bolgariji in na Slovaškem. Josipinina vdanost pisanju, glasbi, ljubezni do slovenskega jezika in narave je jasno izražena v vsakem njenem delu, pismu in številnih njenih mislih.« Na razstavi je na ogled tudi dragoceno gradivo o Josipini, ki ga hrani Rokopisna zbirka NUK. Med njimi so Josipinin šolski zvezek, Tomanovo pismo Josipini iz leta 1850, notni zapis Spominčice, pesem Zmiraj krasna je narava ter rokopis Nedožnosti in sile.
Lokacija: Gorenjski muzej |
Biba, buba, baja. Ustvarjanje za otroke socializmaV Centru ilustracije/Vodnikova domačija Center je na ogled razstava Biba buba baja. Ustvarjanje (za) otroke socializma, ki je nastala v sodelovanju med Vodnikovo domačijo in Inštitutom za kulturne in spominske študije ZRC SAZU. Razstava “skozi izbor publikacij, ilustracij ter pozicij sodobne umetnosti, pa tudi s filmskim in pedagoškim programom ter predavanji predstavi otroka druge polovice 20. stoletja ter izbrane ustvarjalke za otroke v Sloveniji in na področju bivše Jugoslavije.” (iz brošure o razstavi). Na razstavi si lahko ogledate tudi gradivo, ki ga hrani NUK. Med drugim tudi knjigo Moj dežnik je lahko balon (Suncobran balončić) Ele Peroci, ki je leta 1980 oz. 1982 izšel v Sarajevu ter nekaj periodike, ki je izhajala v nekdanjih jugoslovanskih državah. Razstava je na ogled do 14. julija 2024.
Lokacija:Center ilustracije (foto: Odprtje razstave, z dovoljenjem Centra ilustracije in fotografinje Nade Žgank.) |
Slovenske umetnice v obdobju 1850–1950V Mestnem muzeju Ljubljana razstavo Slovenske umetnice v obdobju 1850–1950 posvečajo slikarkam in kiparkam, od 15. novembra pa je v Galeriji Jakopič odprta razstava posvečena arhitektkam in fotografinjam. Na njej so na ogled tudi portretne fotografije iz Slikovne zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice. Kot so zapisali na spletni strani Galerije Jakopič so se »fotografinje predvsem iz Ljubljane, Maribora in Celja ukvarjale predvsem s poslom ateljejskega fotografiranja bolj ali manj znanih posameznikov, družin in skupin ljudi, pri čemer so se soočale z velikimi izzivi konkurence in lastne promocije. Pri tem so bile lahko uspešne in spoštovane, predvsem pa so se kot ikonične osebnosti mestnih središč vtisnile v spomin številnih, tudi še danes živečih posameznikov.«
Lokaciji:Arhitektke in fotografinje Slikarke, kiparke. |
Spomin sveta v Narodnem muzeju SlovenijeNarodni muzej Slovenije bo med 24. oktobrom in 3. decembrom 2023 prizorišče razstave Spomin Slovenije, Slovenska nacionalna lista Unesco Spomin sveta. Predstavila bo deset najimenitnejših pisnih in dokumentiranih pomnikov slovenske kulture in prostora. Izbrani dokumenti imajo trajen pomen in neprecenljivo vrednost, njihovo uničenje ali izguba bi pomenila nepopravljivo škodo za nas in naše zanamce (spletna stran Narodnega muzeja Slovenije). Gre za dragoceno dediščino, ki je bila leta 2022 uvrščena na slovensko Nacionalno listo UNESCO Spomin sveta, med njimi so tudi serija listin grofov Celjskih, Prešerniana, Herbarijska knjiga Janeza Krstnika Flysserja, Taboriščni tarok Borisa Kobeta in Piranski kodeks De summa totius orbius iz 16. stoletja. Iz NUK smo za razstavo izposodili »Zlate bukve« ribniške osnovne šole (Buch der Ehre für die Reifnitzer Schule, Ms 871), Prešernov rokopis pesmi Oserčenje [Pevcu, Ms 1428] in maketo Stiškega rokopisa (Ms 141). Gradivo bo na razstavi predstavljalo dva vpisa na Nacionalno listo Unesco Spomina sveta: Stiški rokopis in Prešerniana (pobudnik vpisa je bil tudi Narodni muzej Slovenije).
LokacijaNarodni muzej Slovenije |
Laserski žarki v MAOMuzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) je na ogled razstava arhitektke in oblikovalke Janje Lap (1929–2004) Zakaj je vaza podobna hiši? Od sistemskega do fantazijskega z oblikovalko Janjo Lap, na kateri je prikazana vsestranskost oblikovalke in raziskovalke Janje Lap. Njeno karierno pot so zaznamovali arhitektura, industrijsko oblikovanje, pedagoško in raziskovalno delo ter sistemsko in storitveno oblikovanje. Največji pečat je pustila z oblikovanjem stekla, šele ob koncu kariere pa se je posvetila tudi oblikovanju svetil. Na razstavi sta na ogled tudi dve številki revije Laserski žarki, kjer so predstavljeni predmeti, ki jih je oblikovala Janja Lap v času, ko je delala v Iskri Elektrooptika.
LokacijaMuzej za arhitekturo in oblikovanje |
Upor 1573–2023 v Galeriji Božidar JakacVeliko razstavišče Galerije Božidar Jakac je med 19. julijem in 1. oktobrom 2023 prizorišče razstave ikoničnih umetniških del na temo velikega kmečkega upora 1573, ki se osredotoča na motiv kmečkih uporov v umetnosti v preteklih 150 letih. Na razstavi so predstavljena dela izbranih umetnikov zlasti iz Slovenije in Hrvaške, ki so se v različnih časovnih obdobjih in družbenih okoliščinah odzivali na ta zgodovinski dogodek. Kot so zapisali v Galeriji, »Veliki kmečki upor iz leta 1573 se je v kolektivni spomin prostorov današnjih Slovenije in Hrvaške neizbrisljivo vtisnil v drugi polovici 19. stoletja. Takrat je ta pozabljeni dogodek zaradi konotacije boja slovanskih etničnih skupin v habsburškem in ogrskem imperiju dobil konstitutivni in emancipatorni status v hrvaških in slovenskih nacionalnih mitologijah, Matija Gubec pa je postal simbol ljudskega junaka, ki se upira tuji nadoblasti«. Razstava vključuje tudi gradivo NUK, in sicer plakat Nikolaja Pirnata Narod! Matija Gubec ti kliče iz temne davnine: ne zamudi ure! Z zadnjim naskokom preženi sovražnike z naše zemlje! Z orožjem v rokah postavi trdne mejnike svoji domovini!
LokacijaGalerija Božidar Jakac |
Umetnost na delu v Muzeju sodobne umetnostiV Muzeju sodobne umetnosti Metelkova bo med 22. 9. 2022 in 29. 1. 2023 na ogled razstava Umetnost na delu, Na razpotju med utopijo in (ne)odvisnostjo, ki prinaša "vpogled v tri različne segmente genealogije koncepta dela na območju nekdanje Jugoslavije, in sicer pojmovanje koncepta dela avantgardnih umetnikov v šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, spremembo koncepta dela umetnikov in njihovih prostorov v devetdesetih letih ter politične umetniške prakse od leta 2000 dalje" (spletna stran MG+MSUM). V tem okviru se posveča tudi delu in projektom Francija Zgoričnika, del razstave pa predstavlja tudi gradivo NUK: 1. Publikacija Studio Signum, Westeast – IV, 1979 (zgibanka), 2. Revija Pitanja (Godina XV, broj 1, Zagreb 1983) in 3. Mapa z zbornikom Westeast partisan people. Galerija Škuc, Ljubljana 1979. LokacijaMuzej sodobne umetnosti Metelkova, +MSUM |
Ranko Novak v Mestni galeriji LjubljanaV Mestni galeriji je med 15. 9. in 13. 11. 2022 na ogled razstava Ranko Novak: Oblika vsebine. Grafično oblikovanje 1974-2022. Razstava del v izbranem prerezu skozi oblikovalski opus Ranka Novaka prinaša vpogled v produkcijo ključnega zunanjega sodelavca Mestne galerije Ljubljana, ki je izjemoma že prej, redno pa od leta 1989 do 2002 deloval kot oblikovalec domala njenega celotnega vizualnega gradiva pa tudi postavitev razstav. Na ogled je tudi 22 plakatov Ranka Novaka iz Slikovne zbirke NUK. LokacijaMestna galerija Ljubljana |
Pod svobodnim soncem v Cankarjevem domuDo 5. februarja je v Cankarjevem domu na ogled razstava ilustracij v stripu Pod svobodnim soncem, saj je sloviti roman Frana Saleškega Finžgarja v lanskem letu zaživel tudi v stripu. Avtor ilustracij je Damijan Stepančič, besedilo pa je za potrebe stripa priredil Goran Vojnovič. Pod spremno besedo se je podpisal dr. Janez Bogataj, Fran S. Finžgar je bil njegov stari stric. Razstava vabi predvsem na ogled odličnih ilustracij, ki gradijo obsežen roman v stripu, poleg tega pa tudi na komentirane oglede z avtorji. Razstavo pa dodatno bogatijo vsi izvodi romana Pod svobodnim soncem, ki jih hranimo v NUK, vključno z najstarejšim izvodom v knjižni obliki iz leta 1912. LokacijaCankarjev dom |
Tipkopisa Daneta Zajca in Lojzeta Kovačiča na razstavi v Cankarjevem domuCankarjev dom se v sodelovanju z Založbo Beletrina na razstavi poklanja Dostojevskemu, raziskovalcu najtemnejših kotičkov človeškega uma, s pregledom naslovnic njegovih del, izbranimi citati iz njegovih dnevnikov in besedil ter z razmišljanji prevajalcev in urednikov. Hkrati obhaja 25-letnico založbe Beletrina, zato bo ob tej priložnosti na ogled tudi vseh 532 naslovnic knjig, ki so do zdaj izšle v zbirki Beletrina, oblikovale pa so jih Tanja Semion, Andreja Brulc in Špela Trobec Jovanović. Razstavljeni so tudi portreti avtorjev in avtoric, ki so jih v fotografski objektiv ujeli Mankica Kranjec, Jože Suhadolnik, Joco Žnidaršič in drugi. Med razstavljenimi predmeti sta tudi tipkopis pesmi iz zapuščine Daneta Zajca z njegovimi lastnoročnimi popravki in tipkopis Kovačičeve proze z avtorjevimi lastnoročnimi popravki, ki ju hranimo v Rokopisni zbirki. LokacijaCankarjev dom |
Razglednice Aleša Debeljaka v Slovenskem etnografskem muzejuPred nekaj več kot dvema letoma smo v NUK pridobili celotno zapuščino književnika in sociologa Aleša Debeljaka. Doktoriral je iz sociologije kulture v New Yorku in predaval na Fakulteti za družbene vede. Kot pesnik se je v svojih delih že od zgodnjih poskusov ukvarjal predvsem s tematiko eksistencializma, prizadeto je ubesedil tudi vojno v nekdanji Jugoslaviji, v esejistiki pa je bil med snovalci postmodernizma na Slovenskem. Prevajalec, urednik in eden najbolj prevajanih slovenskih avtorjev je v zapuščini zapustil veliko razglednic, ki jih je pošiljal iz svojih potovanj in jih ozaljšal s svojimi mislimi. Izbor 40 razglednic iz Rokopisne zbirke NUK, ki jih je poslal Alešu Bergerju, Matjažu Pikalu, Tomažu Šalamunu, Igorju Štiksu in drugim, bo prvič na muzejski razstavi razglednic Aleša Debeljaka na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju.
LokacijaSlovenski etnografski muzej |
Razglednica z medaljonom Levstika v Narodnem muzeju SlovenijeV knjižnici Narodnega muzeja Slovenije je v okviru vitrine meseca septembra postavljena razstava Fran Levstik v knjižnih in publicističnih besedilih knjižnice Narodnega muzej Slovenije. Konec meseca mineva 190 let od rojstva pesnika, pisatelja, dramatika in urednika Frana Levstika. Iz zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice smo avtorici izposodili razglednico Medaljon Fr. Levstiku na spomeniku v Vel. Laščah, proslava stoletnice rojstva. Avtor medaljona je Svetoslav Peruzzi v letu 1931. Na razstavi pa si je mogoče ogledati tudi izbor Levstikovih književnih del, objav v časopisju in medalji. Razglednica je dostopna tudi na portalu Digitalne knjižnice Slovenije. LokacijaNarodni muzej Slovenije
fotografiji: Matej Hreščak (Narodni muzej Slovenije) |
Gradivo Alme Karlin na razstavi v Weltmuseum na DunajuDunajski Weltmuseum v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje pripravlja razstavo zbirke etnografskega gradiva Alme Karlin, s katero želi predvsem predstaviti življenjsko zgodbo nenavadne popotnice in avtorice. Tudi Rokopisna zbirka NUK hrani zapuščino pisateljice, svetovne popotnice in poliglotke Alme Karlin. Tako bosta na razstavi iz te zbirke predstavljena tudi tipkopis Warum die Tayalfrauen das Gesicht Tättowieren (Insel Formosa) - neobjavljena pripovedka Zakaj si tajalske ženske tetovirajo obraz; in rokopisna knjiga Wörterbuch in 10 Sprachen (Slovar v 10 jezikih), ki sicer ni datiran, prav gotovo pa ga lahko z dovolj veliko natančnostjo umestimo v čas okoli leta 1913, ko se je Alma Karlin izpopolnjevala v študiju omenjenih jezikov na Society of Arts v Londonu. Gradivo si bo mogoče ogledati na razstavi Alma M. Karlin: Einsame Weltreise (Alma M. Karlin: sama okoli sveta), ki bo postavljena v Weltmuseum Wien. LokacijaWeltmuseum Wien |
4 risbe in ekslibris Hinka Smrekarja v Narodni galerijiV Slikovni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice hranimo tudi gradivo Hinka Smrekarja (1883–1942). Štiri risbe s tušem (Čudež, Pomarančar in Trdoglav, Javna zahvala. Reči moram … ter Quidam & co.) in en ekslibiris (Ex libris H. Smrekar) smo posodili Narodni galeriji v Ljubljani za razstavo Hinko Smrekar. Kot so zapisali na spletni strani razstave, je bila risba s tušem in peresom Smrekarjeva osnovna tehnika, ki jo je večkrat dopolnil z akvarelom ali pastelom. Vabimo vas, da si naša dela iz izjemno bogatega opusa duhovitega pričevalca svojega časa, ogledate v Narodni galeriji. Gradivo je razstavljeno na razstavi Hinko Smrekar (1883–1942). LokacijaNarodna galerija |
Zemljevid Ilirskih provinc v Mestnem muzeju LjubljanaZemljevid Ilirskih provinc (Carte des Provinces Illyriennes Comprenant la Bosnie l'Hercegovine le Montenero, 1812) Gaetana Palme spada med najbolj kvalitetna kartografska dela iz obdobja svojega nastanka. Odlikuje ga relativno veliko merilo in zelo kakovostna predstavitev reliefa za tisti čas. Z ozirom na to, da je bil izdelan pod vplivom zmagovite Francije, ki je v tistem času spadala med največje politične in kartografske moči, si zasluži posebno mesto med kartografskimi zakladi tega dela Evrope. Zemljevid je celostna predstavitev Ilirskih provinc, ustvarjena za vsakdanjo in praktično uporabo, za spoznavanje in boljše razumevanje področja. Zemljevid bo razstavljen na razstavi ob 200. obletnici ljubljanskega kongresa. LokacijaMestni muzej Ljubljana |
Razstava La Doctora o Branislavi Sušnik v SEMPred 100 leti se je v Medvodah rodila Branislava Sušnik, etnologinja, antropologinja in etno-lingvistka, ki je po koncu 2. svetovne vojne svojo novo domovino in prostor za raziskovalno delo našla v Paragvaju. O njenem življenju in delu govori razstava La doctora, ki bo v Slovenskem etnografskem muzeju na ogled do konca leta 2021. Predstavljenih je tudi nekaj njenih znanstvenih del, ki jih hranimo v NUK in so v Sloveniji prava redkost. LokacijaSlovenski etnografski muzej |
Adam Bohorič: Proste zimske urice o latinskokranjski slovniciKot sklepno dejanje projekta Bohoričevo leto so v Mestnem muzeju Krško odprli občasno razstavo, na kateri je prvič v Krškem predstavljen izvirni izvod prve slovnice slovenskega jezika Arcticae horulae succisivae de Latinocarniolana literatura iz leta 1584, ki jo največkrat ljudsko imenujemo zimske urice. LokacijaMestni muzej Krško |
France Ahčin - razstava o delu in življenju umetnikaNa razstavi z naslovom Ahčinovo leto: Razstava o življenju in delu kiparja Franca Ahčina so na ogled tri knjige iz zbirke NUK, kjer je predstavljen kipar Ahčin oziroma njegovo delo, med drugim znani argentinski ep Joseja Fernandeza Martin Fierro, ki ga je z ilustracijami opremil France Ahčin in je izšel leta 1968 v Buenos Airesu. Poleg omenjenega dela sta v Domžalah na ogled pa še Slovenska likovna umetnost v zamejstvu (Slovenska kulturna akcija, Buenos Aires, 1959) in Slovanska apostola (Sloveska pristava, Buenos Aires, 1985). LokacijaMenačekova domačija, Domžale |
Vice v lisiceNa letošnjem 33. grafičnem bienalu MGLC si lahko ogledate tudi gradivo iz Narodne in univerzitetne knjižnice. V Tivolskem gradu je razstavljena Smrekarjeva originalna risba in izbor humorističnih časnikov iz druge polovice 19. in 20. stoletja. Lokacija33. grafični bienale, razstava "Vice v lisice", MGLC, Tivolski grad |
Plečnik na BrionihRazstava Plečnik na Brionih je nastala v sodelovanju s Plečnikovo hišo in govori o zadnjem v celoti dokončanem arhitektovem projektu, vrtnem paviljonu na Brionih. Razkriva do sedaj javnosti neznane izvirne načrte paviljona in fotografije Plečnikovih obiskov Brionov, med njimi tudi zadnje Plečnikove portrete, posnete jeseni 1956. Gradivo je Narodni in univerzitetni knjižnici podaril dr. Lojze Gostiša, ki je arhitekta osebno dobro poznal in bil tudi najbolj zaslužen za izvedbo projekta na Brionih. Razstava bo do 25. junija 2019 na ogled v Cerkvi sv. Roka na Brionih, s čimer zaključuje dvoletno uspešno turnejo po hrvaških mestih v organizaciji Veleposlaništva Republike Slovenije na Hrvaškem. LokacijaRazstava "Plečnik na Brionih", Cerkev sv. Roka, Brijoni |
Navdihujoča racionalnostNa pregledni razstavi razvoja znanstvene ilustracije na Slovenskem v Galeriji Vodnikova domačija je predstavljenih tudi več reprodukcij iz zbirk Narodne in univerzitetne knjižnice: od Valvasorja in Kuripečiča do Hacqueta in Hermana Potočnika.
LokacijaRazstava "Navdihujoča racionalnost: Kratek pregled razvoja znanstvene ilustracije na Slovenskem", Galerija Vodnikova domačija, Ljubljana |
Dela Zofke KvederNa razstavi, ki jo skupaj organizirajo Veleposlaništvo Republike Slovenije v Zagrebu, Hrvaški PEN center in Knjižnica i čitaonica Bogdana Ogrizovića, bo na ogled 8 prvih izdaj del slovenske pisateljice Zofke Kveder, ki je zadnjih dvajset let svojega življenja živela v Zagrebu, kjer je tudi pokopana.
LokacijaRazstava "140-ta godišnjica rođenja slovenske književnice Zofke Kveder", Knjižnica in čitalnica Bogdana Ogrizovića, Zagreb, Hrvaška |
Begunski tiski iz zbirke NUKGostujoča razstava predstavlja bogato ustvarjalnost Slovencev v izrednih razmerah v povezavi z izjemnimi zgodbami posameznikov, katerih poti so se prekrižale v begunstvu. Dostikrat nevidni in spregledani, v domovini pa za nekaj desetletij pozabljeni in zamolčani, so s svojim zavedanjem slovenstva prispevali k rojstvu novih domovin širom sveta. Na razstavi je predstavljenih več kot 30 gradiv iz Zbirke tiskov Slovencev zunaj Republike Slovenije NUK. LokacijaRazstava "Rojstvo novih domovin", Kulturni center Lojze Bratuž, Gorica |
Rokopisno gradivo Karla Destovnika KajuhaOb obletnici smrti pesnika Karla Destovnika Kajuha so v Knjižnici Velenje pripravili razstavo o njegovi pisemski korespondenci. Iz Rokopisne zbirke NUK so na razstavi na ogled pesnikova beležnica in pisma njegovi prvi ljubezni Mariji Medved. LokacijaRazstava "Kajuhove pisemske korespondence", Knjižnica Velenje |
Ordo CisterciensisOrdo Cisterciensis (Ms 31) je eden najzgodnejših pravnih rokopisov reda Cistercijanov. Nastal je v drugi polovici 12. stoletja v samostanu v Stični. Vsebuje ekslibris stiškega opata Lavrencija Rainerja iz 1581, vpis stiškega profesa Gregoriga ter vaje iz hebrejske pisave in slovnice iz 17. stoletja. LokacijaRazstava "The Cistercians - A Europe of Monasteries", LVR-LandesMuseum Bonn, Nemčija |