5. oktober 2023
Narodni in univerzitetni knjižnici je pred nedavnim uspelo v svojo rokopisno zbirko uvrstiti pomembno pridobitev, dnevnik staroavstrijskega diplomata grofa Janeza Filipa Cobenzla (1741–1810), ki je nastal med politično-diplomatsko misijo, pri kateri je avtor leta 1777 spremljal cesarja Jožefa II. v Pariz in Versailles. Marija Antoaneta, Jožefova sestra, s francoskim kraljem Ludvikom XVI. po sedmih letih od poroke še ni imela potomstva, kar je ogrožalo politično zavezništvo Habsburžanov s francoskimi Burboni, s tem pa tudi evropsko ravnovesje sil v desetletju pred francosko revolucijo. Na rokopisni dnevnik, ki ga je Narodna in univerzitetna knjižnica odkupila od antikvariata Steffen Völkel Rare Books (v okviru AbeBooks) sta predhodno opozorila ddr. Igor Grdina in dr. Janez Šumrada. Izredna finančna sredstva za nakup pa je zagotovilo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije iz sredstev za financiranje nakupa predmetov premične kulturne dediščine s ciljem ustvariti reprezentativno zbirko območja in področja.
O avtorju in rodbini Cobenzl
Avtor dnevnika, grof Janez Filip Cobenzl, je bil rojen v palači svoje družine na ljubljanskem Novem trgu, po spletu okoliščin pa sta bila z bratrancem Janezom Ludvikom (1753-1809), zadnja moška potomca pomembne družine goriško-kranjskega plemstva, brez dvoma slovenskega izvora. S pregovorno – recimo ji kraševsko – spretnostjo, politično in družabno nadarjenostjo, kozmopolitsko večjezičnostjo, ki jim je odpirala poti v mnoge kulture, so se nekateri pripadniki baronske in zatem grofovske rodbine med sredo 16. in prvimi leti 19. stoletja vzpeli na najvišje položaje v habsburških dednih deželah. Cobenzli so uspešno služili interesom svojih vladarjev na mestih predsednika notranjeavstrijske vlade, deželnega glavarja Goriške in Kranjske, cesarjevega dvornega maršala, predsednika vlade habsburške Nizozemske – pozneje imenovane Belgija – vladarjevega kanclerja in vicekanclerja, veleposlanikov pri Katarini Veliki in Napoleonu. Cobenzli so bili lastniki mestnih palač v Gorici in Ljubljani, zemljiških gospostev Prosek pri Trstu, Štanjel, Lože pri Vipavi, Predjama …; ne moremo pa tudi mimo rodbine Cobenzl v kulturnem življenju: zgraditi so si dali grad Hošperk nedaleč od Planine pri Rakeku, do leta 1944 enega od najlepših primerov baročne grajske arhitekture na Slovenskem, omogočili so študij in razvoj klasicističnega slikarja Franca Kavčiča, slikarsko zbirko Karla Cobenzla – ustanovitelja Kraljeve akademije Belgije - je kupila carica Katarina II. za peterburški Ermitaž.
Nastajanje in vsebina dnevnika
Dnevnik je običajno nastajal pozno zvečer, preden je Janez Filip Cobenzl legel k počitku, v njem pa je lapidarno navajal kraje v nemških deželah, Franciji in Švici, skozi katere je potovala cesarjeva delegacija, osebe, ki so jih srečevali (nemški volilni knezi in drugo najvišje plemstvo, francoski vladarski par z dvorno aristokracijo, ameriški veleposlanik Benjamin Franklin, kemik Lavoisier, filozof Condorcet …), znamenitosti v posameznih mestih ter gledališke, operne in koncertne predstave, ki so jih obiskali. Nekajkrat avtor tudi zanimivo povzema svoje pogovore s cesarjem, predvsem o temah, za katere je bil Cobenzl pozneje zadolžen v nadaljevanju svoje zunanjepolitične kariere. Janez Filip Cobenzl je na začetku besedila, ki je v celoti zapisano v lepi francoščini visokega 18. stoletja posebej opozoril, da gre za dnevniške zapiske, ki mu bodo pozneje služili za pripravo obširnejših spominov na pariško misijo, do česar pa, kolikor vemo, ni nikoli prišlo.
Kritična izdaja Cobenzlovega dnevnika
V pripravi je tekstno kritična izdaja Cobenzlovega dnevnika iz leta 1777, ki ga hrani NUK v svoji rokopisni zbirki. Ob njej bosta objavljena tudi slovenski prevod besedila dnevnika ter spremna študija, v kateri bo obširneje predstavljena avtorjeva diplomatska kariera, saj je bil eden od zunanjepolitičnih akterjev habsburške države na prelomu iz 18. v 19. stoletje, glavni pogajalec ob sklenitvi več mirovnih sporazumov, vicekancler ter veleposlanik pri Napoleonu. Poudariti je treba tudi, da je bil 14. oktobra 1809, ob drugi francoski zasedbi Dunaja in večjega dela slovenskih dežel, grof Janez Filip Cobenzl, tedaj že diplomatski upokojenec, glavni Napoleonov informator o etničnih, gospodarskih in drugih razmerjih na jugu avstrijskega cesarstva, poseljenem s Slovenci, in da je francoski vladar po koncu večurnega pogovora s starim znancem osebno koncipiral besedilo dekreta o ustanovitvi Ilirskih provinc s sedežem v Ljubljani.
Predstavitev Dnevnika v NUK
Predstavitev za medije bo v četrtek, 5. oktober 2023, ob 12. uri, v čitalnici Rokopisne zbirke NUK. Cobenzlov dnevnik bodo predstavili jezikoslovec in zgodovinar, nekdanji veleposlanik RS v Parizu, dr. Janez Šumrada, zgodovinar dr. Miha Preinfalk, ravnatelj NUK Viljem Leban in vodja Oddelka knjižničnih zbirk Matjaž Lulik.
Ob priložnosti predstavitve rokopisnega dnevnika je o gradivu nekaj besed zapisal Dr. Janez Šumrada [pdf]
