Humoristično časopisje

slika primerek humorističnega časopisja

Humoristično časopisje

OBSEG: Zbirka obsega pet humorističnih listov, ki so izhajali okoli leta 1870.
DOSTOP: Digitalizirano gradivo lahko poiščete na portalu dLib.si.
INFORMACIJE:
Časopisna čitalnica, T: 01 2001 126, Irena Eiselt, T: 01 2001 187

Pavliha
Sršeni

Humoristična lista Brencelj v lažnivi obleki in Jurij s pušo naročite in si ogledate v Časopisni čitalnici.

(1870)
(1871)
Zbirka serijskih publikacij, Časopisna čitalnica
Turjaška 1
pon.-pet. 9.00-14.00; sre. 9.00-18.00
>Več...

 

OPIS ZBIRKE:

Satirični listi sodijo med prve ilustrirane slovenske časnike nasploh. Okoli leta 1870 je bilo bralcem na voljo kar pet slovenskih satiričnih listov, ki so se zgledovali po dunajskih, tržaških, čeških in drugih satiričnih listih.

Brencelj v lažnivi obleki (1869–1875, 1877–1885) iz Ljubljane je bil prvi slovenski humoristični list. Izdajal ga je Jakob Alešovec. Večkrat je bil pomanjkljivo datiran, izhajal je enakomerno. Večkrat je bil zaplenjen. Naperjen je bil zoper nemškutarje in ni nikomur prizanašal.

Jurij s pušo (1869–1970) iz Trsta je bil mesečnik, ki ga je izdajal in urejal Gašper Martelanc (1829–1884). Izšlo je le 24 številk. V zgodovino slovenske satire se je zapisal kot po vrsti drugi satirični oziroma humoristični list. Ostro je nastopal proti Nemcem in Italijanom ter drugim nasprotnikom slovenskih narodnih interesov v Trstu.

Petelinček (1870) je bil Martelančevo humoristično nadaljevanje Jurija s pušo, toda tudi ta mesečnik je po treh številkah ugasnil. Ohranjena ni nobena številka.

Sršene (1871) je uredil in založil Ivan Železnikar (1839–1892), izšli sta le dve številki. Sršene so izdajali štajerski liberalno usmerjeni mladoslovenci, ki so sredi leta 1870 povzročili propad Levstikovega satiričnega lista Pavliha. Predstavljal je mladoslovenski odgovor na staroslovenskega Brenclja. Tiskala ga je Narodna tiskarna v Mariboru. Spominjali so tako na Pavliho kot na Brenclja.

Najbolj odmeven in najboljši slovenski humoristični list iz tega obdobja je Pavliha (1870), humoristični list, ki je izhajal na Dunaju. Založnik, urednik, lastnik in pisec prispevkov je bil Fran Levstik. Pri ustvarjanju so sodelovali še Josip Stritar, Josip Jurčič, Simon Jenko, karikature pa je brezplačno risal sloviti češki karikaturist Karel Klíč. Zaradi brezkompromisnega zasmehovanja tudi mladoslovenskih politikov je bilo izdajanje Pavlihe onemogočeno že po sedmih številkah. Levstika so osumili sodelovanja z vlado, odrekli so mu podporo in list je prenehal izhajati. Zaradi vsebinske tehtnosti in likovne dovršenosti je bil list vzor več kot šestdesetim humorističnim in satiričnim listom do 2. svetovne vojne. Pavliha je v slovensko satirično periodiko uvedel velikopotezno zasnovane naslovne portretne karikature.

Viri:

  • Smilja AMON in Karmen ERJAVEC, Slovensko časopisno izročilo 1: od začetka do 1918, Ljubljana 2011.
  • Damir GLOBOČNIK, Likovna satira: poglavja o karikaturi v slovenskih satiričnih listih, 2012, http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2012-1/Likovna_satira38g.htm#uvod (zadnjič obiskano 15.4.2015).
  • Janko ŠLEBINGER, Slovenski časniki in časopisi: bibliografski pregled od 1797–1936, Ljubljana 1937.