TEL-ME-MOR

Obvestila za medije

20. november 2006
Sodelovanje – ključ do uspeha Evropske digitalne knjižnice

Sklepne konference projekta TEL-ME-MOR z naslovom Digitalna prihodnost kulturne in znanstvene dediščine (Tallinn, Estonija, 19. – 20. oktober) so se udeležili vodstveni delavci in kreatorji politik iz muzejev, arhivov, knjižnic, založništva in Evropske komisije in pri oblikovanju Evropske digitalne knjižnice so vsi izpostavili potrebo po sodelovanju na vseh ravneh. Sodelovanje bo izjemnega pomena pri zagotavljanju uporabe sprejetih standardov, izzivih na področju intelektualne lastnine in razvijanju učinkovitega modela vodenja in upravljanja.

Estonski minister za kulturo Raivo Palmaru je v otvoritvenem nagovoru začrtal okvire konference. Po njegovih besedah naj bi konferenca proučila “možnosti za sodelovanje in določila skupne cilje na poti v digitalno prihodnost”. Na konferenci so bili prisotni predstavniki večine združenj in znanstvenih mrež s področja kulturne in znanstvene dediščine, tako CENL, BRICKS, EiFL, FEP DELOS, IFLA, LIBER, MICHAEL, UNESCO in mnogi drugi, ki so zainteresirani za razvoj Evropske digitalne knjižnice. Dvodnevna konferenca je med drugim obravnavala najboljše možne načine za uporabo izkušenj, pridobljenih pri uspešnem vključevanju novih držav članic v Evropsko knjižnico (projekt TEL-ME-MOR), skupaj z možnostmi za aktivno sodelovanje vseh zainteresiranih za oblikovanje Evropske knjižnice.

Izsledki projekta na področju večjezičnosti in zajemanja knjižničnih gradiv za boljši dostop uporabnikov do le-teh predstavljata solidna gradnika, toda projekt je najbolj zaznamovalo odlično sodelovanje med partnerji projekta. Ta duh sodelovanja se je odražal na področjih, kot npr. pri razvoju vsebin, saj so knjižnice navzkrižno prevajale opise podatkovnih zbirk in s tem promovirale večjezično iskanje. Tak način sodelovanja vodi do kulturne integracije, odstranjevanja barier in oblikovanja zanesljivih in odgovornih skupin znotraj in izven nacionalnih okvirov. CENL ima precejšnje izkušnje s sodelovanjem, zlasti pri Evropski knjižnici, in zato namerava še pospeševati sodelovanje z drugimi ključnimi organizacijami s področja kulture, znanosti in izobraževanja, tako na nacionalni, kakor tudi na evropski ravni. Dr. Elisabeth Niggemann (Nemška nacionalna knjižnica) in predsedujoča CENL (Konferenca direktorjev evropskih nacionalnih knjižnic), je v imenu CENL poudarila potrebo “po promociji novih modelov sodelovanja s partnerji iz zasebnega sektorja, založniki in nosilci avtorskih pravic”.

Konferenca je oblikovala priporočila, ki so dosegljiva na: http://telmemor.net/. Poleg že omenjenega poudarka na sodelovanju priporočila pozivajo nacionalne vlade in EU k promociji in vzpostavitvi programov na področju masovne digitalizacije in digitalnega ohranjanja, da bi s tem omogočile nastanek digitalnih vsebin, ki jih uporabniki iščejo in želijo. Vsaka evropska nacionalna knjižnica mora razpolagati z instrumenti za dostop, digitalizacijo in ohranjanje, saj je pri evropskih institucijah na področju kulture opazno veliko pomanjkanje digitalnih vsebin. Dr. Horst Forster, direktor Direktorata “Vsebin” pri Generalnem direktoratu za informacijsko družbo in medije Evropske komisije, je v svojem nastopu ponovno poudaril koncept sodelovanja, ki vključuje potrebo po “združevanju moči in ekspertnega znanja v sodelovanju s servisom TEL (The European Library)” in da se tak način sodelovanja mora “izogibati fragmentaciji skromnih virov”. Izpostavil je stališče Komisije, po katerem moramo graditi prihodnost na že uveljavljenih dosežkih, kot je Evropska knjižnica in oblikovati usposobljene centre za digitalizacijo in ohranjanje in s tem zagotavljati trajen dostop do vsebin.

Direktorica Evropske knjižnice, Dr. Jill Cousins, je pozdravila idejo o vključevanju vseh zainteresiranih in podčrtala potrebo po intenzivnem sodelovanju na teh področjih, skupaj z oblikovanjem tehnoloških rešitev, ki bi odražale organizacijske potrebe in potrebe uporabnikov “pri realizaciji vsebinsko bogate in multikulturne Evropske digitalne knjižnice do leta 2010”.

Več informacij:
mag. Zoran Krstulović, pomočnik ravnatelja za vodenje strokovnega dela
Narodna in univerzitetna knjižnica,Turjaška 1, 1000 Ljubljana,
T: 01 2001 100, e-pošta: zoran.krstulovic@nuk.uni-lj.si, http://www.nuk.uni-lj.si; http://www.dlib.si

Kratice - legenda:

CENL – Conference of European National Librarians
BRICKS – Building Resources for Integrated Cultural Knowledge Services
DELOS – Network of Excellence on Digital Libraries
EiFL – Electronic Information for Libraries
FEP – Federation of European Publishers
IFLA – International Federation of Library Associations
LIBER – Ligue des Bibliothèques Européennes de Recherche
MICHAEL – Multilingual Inventory of Cultural Heritage in Europe
TEL – The European Library
UNESCO – United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation

Opombe:

TEL-ME-MOR je projekt, ki ga financira EU iz 6. okvirnega programa, tematska prioriteta Tehnologije informacijske družbe. TEL-ME-MOR podpira 10 nacionalnih knjižnic iz novih držav članic - partneric v projektu, da postanejo polnopravne članice Evropske knjižnice, pobude, ki poteka pod okriljem Konference direktorjev evropskih nacionalnih knjižnic (CENL), in ki zagotavlja poenoten dostop do elektronskih virov evropskih nacionalnih knjižnic ter do drugih storitev.

Evropska knjižnica (The European Library) je storitev Konference direktorjev evropskih nacionalnih knjižnic. Gre za spletni portaI, ki omogoča večjezično iskanje po in znotraj zbirk, ki jih kreirajo evropske nacionalne knjižnice. Servis bo v organizacijskem in tehničnem pogledu osnova za Evropsko digitalno knjižnico, ki bo vključevala muzeje, arhive in druge institucije, ki hranijo digitalizirano in digitalno gradivo na področju kulturne dediščine.

27. junij 2006
Raziskave in razvoj in evropske nacionalne knjižnice

Raziskovalno delo in razvojna dejavnost sta ključnega pomena za usmerjanje potenciala institucij v kulturi, za omogočanje primernih razmer za oblikovanje inovativnih rešitev na področju kulturne dediščine in IKT ter za večjo kompetitivnost v evropski areni. To je ena izmed ugotovitev poročila, ki je bilo pred kratkim objavljeno v okviru projekta TEL-ME-MOR.

Poročilo se osredotoča na analizo nacionalnih knjižnic novih držav članic EU in raziskuje aktualno stanje na področju kulturne dediščine in IKT v vseh knjižnicah-članicah CENL (Konferenca evropskih nacionalnih knjižnic).

Navajamo nekaj glavnih priporočil iz poročila:

- Knjižnice in druge institucije, ki se ukvarjajo s kulturno dediščino morajo pridobiti status pomembnih raziskovalnih in razvojnih dejavnikov na evropski ravni.
- Transparentna in dobro premišljena metodologija za spremljanje kvalitete raziskovalnih in razvojnih dejavnosti v nacionalnih knjižnicah (in drugih institucijah kulturne dediščine) ter dosežkov teh dejavnosti je nujno potrebna in uveljaviti bi jo bilo treba v vseh državah članicah EU.
- Obstoječe mreže odličnosti na področju raziskav in razvoja bi morale upoštevati in izrabiti znanje in izkušnje, ki so na voljo v nacionalnih knjižnicah novih držav članic EU.
- Potrebno je razviti kulturo sodelovanja z uporabniki nacionalnih knjižnic in spodbujati njihovo aktivno sodelovanje v vseh fazah razvoja servisov digitalnih knjižnic.
- Rešitve, namenjene uporabnikom morajo postati ključni kriterij za vrednotenje in financiranje pobud na področju raziskav in razvoja.
- Državne structure in knjižnice morajo sprejeti sveženj ustreznih ukrepov za spreminjanje sedanje situacije, ko kritična masa digitalizirane kulturne dediščine v Evropi še zdaleč ni dosežena.

Poročilo z naslovom ‘Research Activities of the European National Libraries in the Domain of Cultural Heritage and ICT’ je dosegljivo na spletnih straneh projekta TEL-ME-MOR: http://www.nuk.uni-lj.si/telmemor/results.asp.

TEL-ME-MOR (The European Library: Modular Extensions for Mediating Online Resources), prispeva k uresničevanju vizije Evropske digitalne knjižnice in podpira 10 nacionalnih knjižnic novih držav članic EU – partneric v projektu – pri doseganju statusa polnopravnih članic Evropske knjižnice, pobude, ki teče pod okriljem Konference evropskih nacionalnih knjižnic (CENL), ki ima za cilj ponuditi poenoten dostop do elektronskih virov evropskih nacionalnih knjižnic, kakor tudi do drugih knjižničnih storitev. Drugi cilj projekta je spodbujanje sodelovanja nacionalnih knjižnic novih držav članic v raziskovalno-razvojnih iniciativah na evropski ravni.

Za več informacij o poročilu in uporabljeni metodologiji se, prosimo, obrnite na avtorja poročila: Zinaida Manžuch (zinaida.manzuch@mb.vu.lt ) in Adolf Knoll (adolf.knoll@nkp.cz ).

17. januar 2006
Vrzeli v razvojno-raziskovalnih programih digitalizacije v nacionalnih knjižnicah
novih držav članic Evropske unije

Pri ohranjanju in omogočanju dostopa do evropske kulturne dediščine je vloga nacionalnih knjižnic ključna. Nedavna raziskava med novimi državami članicami v okviru projekta TEL-ME-MOR je razkrila dejavnike, ki otežujejo aktivnejše vključevanje nacionalnih knjižnic v razvojne in raziskovalne programe. Le-ti so lahko intelektualne, finančne in organizacijske narave ali pa gre za pomanjkanje izkušenj pri upravljanju digitaliziranih in digitalno rojenih vsebin. Težave se porajajo pri prevzemu in uporabi mednarodnih standardov ter tehnološke infrastrukture. Zaključno poročilo raziskave navaja, da samo štiri izmed desetih proučevanih knjižnic kažejo pomembne premike pri količini digitaliziranih vsebin. To so nacionalne knjižnice Češke republike, Estonije, Madžarske in Slovenije.

Te štiri knjižnice sodelujejo v več evropskih razvojnih in raziskovalnih programih in so oblikovale znatno infrastrukturo, kot npr. orodja za digitalizacijo, diskovna polja za shranjevanje velikih količin podatkov, zajemanje spletnih vsebin in kreiranje spletnih portalov za iskanje podatkov.

Cilj programa Tehnologij informacijske družbe Evropske komisije je zagotavljanje boljšega dostopa do kulturne dediščine evropskih držav in sicer s pospeševanjem evropskih partnerstev in širjenjem sodelovanja novih držav članic v raziskovalnih aktivnostih EU. Vizija je skupno omrežje za evropsko kulturno dediščino, ki je že dobila svoj temelj v evropski spletni knjižnici - The European Library. Da bi lahko vse nacionalne knjižnice odigrale svojo vlogo v viziji skupne evropske dediščine – še navaja raziskava – bi morale knjižnice zavzeti prominentnejše mesto v nacionalnih razvojnih in raziskovalnih programih; morale bi digitalizirati več virov, potrebno bi bilo odkriti nove modele financiranja in vzpostaviti učinkovitejše sisteme za vodenje raziskovalnega dela. Predvsem pa morajo biti vrzeli presežene na evropski ravni.

Sklepno poročilo raziskave je naslovljeno predvsem na evropske in nacionalne kreatorje politik, specialiste za knjižničarstvo in upravljalce raziskovalnih omrežij EU na področju kulturne dediščine. Sklepno poročilo se nahaja na spletni strani: je http://www.nuk.uni-lj.si/telmemor/docs/D1.1_Final_analysis.pdf

Projekt TEL-ME-MOR podpira 10 nacionalnih knjižnic novih držav članic EU, partneric pri pridobivanju polnopravnega članstva v Evropski knjižnici (The European Library, http://www.theeuropeanlibrary.org), t.j. servisa, ki z ene vstopne točke omogoča poenoten dostop do digitalnih informacijskih virov evropskih nacionalnih knjižnic in do drugih knjižničnih storitev.

Več informacij na: http://www.nuk.uni-lj.si/telmemor in mag. Zoran Krstulović, tel: 01 2001 100

Funded by the 6th Framework Programme of the Community.
Project TEL-ME-MOR is solely responsible for the content of this web site, which does not represent the opinion of the Community.
The Community is not responsible for any use of the information published here.