OGLEDALO VISOKEGA ŠOLSTVA
SLOVENSKE VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE

IMPRESUM
   

POSLANSTVO VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNIC

  • Namenjene so študentom in učnemu osebju univerz in drugih visokošolskih ustanov, lahko pa služijo tudi širši javnosti,

  • zagotavljajo dostop do dokumentov in informacij za potrebe visokošolskega izobraževalnega in raziskovalnega procesa,

  • sodelujejo v knjižničnih informacijskih sistemih univerz ter z informacijskimi službami in sistemi doma in v tujini,

  • opravljajo bibliotekarsko, dokumentacijsko, informacijsko in izobraževalno dejavnost, ki mora temeljiti na najnovejših spoznanjih bibliotekarske in informacijske vede.

MEJNIKI V RAZVOJU SLOVENSKEGA VISOKEGA ŠOLSTVA IN KNJIŽNIC

1619 - KOLEGIJ V okviru jezuitskega kolegija v Ljubljani so se začela prva višješolska predavanja iz moralne teologije. Študij ostalih strok je potekal le občasno.

1774 - LICEJ Po razpustitvi jezuitskega reda je prevzela skrb za izobraževanje država in v Ljubljani ustanovila licej s knjižnico, ki je deloval do leta 1850. Ob ukinitvi liceja se je knjižnica preimenovala v Študijsko knjižnico za Kranjsko in je predhodnica današnje Narodne in univerzitetne knjižnice.

1919 - UNIVERZA V LJUBLJANI Prvo slovensko univerzo so sestavljale filozofska, pravna, teološka, tehniška in medicinska fakulteta. Državna študijska knjižnica je prevzela tudi naloge osrednje univerzne knjižnice in se leta 1941 preselila v novo stavbo, zgrajeno po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika. Leta 1945 je dobila status slovenske nacionalne knjižnice in se preimenovala v Narodno in unverzitetno knjižnico (NUK). Vzporedno so od leta 1919 dalje pri fakultetah, oddelkih in inštitutih nastajale tudi priročne knjižnice. Tako deluje danes na ljubljanski univerzi 40 fakultetnih in oddelčnih knjižnic, med njimi šest knjižnic, ki pokrivajo širša znanstvena področja: Centralna biotehniška, Centralna ekonomska, Centralna medicinska, Centralna tehniška, Osrednja humanistična in Osrednja družboslovna knjižnica Jožeta Goričarja.

1975 - UNIVERZA V MARIBORU Ustanovljena je bila druga slovenska univerza. Funkcijo univerzitetne knjižnice je prevzela Študijska knjižnica in se preimenovala v Univerzitetno knjižnico Maribor (UKM). Leta 1988 se je vselila v novo, sodobno opremljeno stavbo.

od 1990 dalje – PRENOVA VISOKEGA ŠOLSTVA Spremenjena slovenska zakonodaja na področju visokega šolstva ter poenotenje evropskega univerzitetnega prostora postavljata izhodišča za nadaljnji razvoj univerze in njenih knjižnic:

  • univerza deluje po načelih akademske, finančne in administrativne avtonomije,

  • raznovrstnost visokošolskega izobraževanja (od strokovne do vrhunske znanstvene stopnje, možnost prehajanja in povezovanja študijskih usmeritev s pomočjo kreditnega sistema, uvajanje študija na daljavo),

  • s samostojnimi visokošolskimi zavodi se širi mreža visokošolskih središč,

  • internacionalizacija (mednarodna primerljivost študijev, vključevanje v programe mednarodne izmenjave, zaposljivost diplomantov na evropskem trgu dela),

  • skrb za kakovost (notranje ocenjevanje študijskega in raziskovalnega procesa, uvajanje sodobnih metod učenja in vodenja, odgovornost do porabe javnih sredstev, konkurenčnost doma in v svetu, akreditacije),

  • vseživljenjsko izobraževanje, ki zaradi hitrega zastarevanja znanja in tehnološkega napredka postaja nujnost sodobne družbe.

SLOVENSKE VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE V LETU 2000

V letu 2000 je v Sloveniji delovalo 53 visokošolskih knjižnic različnih tipov: univerzitetne, fakultetne, oddelčne, knjižnice raziskovalnih inštitutov, knjižnice samostojnih visokošolskih zavodov. V tem pregledu ni zajeto delovanje Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK), ki poleg funkcije nacionalne knjižnice opravlja tudi naloge univerzitetne knjižnice za Univerzo v Ljubljani.

Knjižnice, ki delujejo v okviru univerz, se povezujejo v knjižnične informacijske sisteme. Med knjižnicami so velike razlike glede velikosti zbirke in prostorov, opreme, vrste in obsega storitev, kar je treba upoštevati pri razlagi povprečnih vrednosti v preglednicah.

Univerzitetni knjižnici:

  • Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani (CTK)

  • Univerzitetna knjižnica Maribor (UKM)

Visokošolske knjižnice:

  • 39 knjižnic v okviru Univerze v Ljubljani (UL)

  • 7 knjižnic v okviru Univerze v Mariboru (UM)

  • 5 knjižnic v okviru samostojnih visokošolskih zavodov in drugih organizacij (v preglednicah in slikah navedene kot DRUGI)


 Slika 1: Poslovanje visokošolskih knjižnic v obdobju 1995-2000

Knjižnična zbirka

Knjižnična zbirka - skupaj 4.080.556 enot

  • knjižno gradivo 3.595.525 enot (88%)

  • neknjižno gradivo 485.031 enot (12%)

Naročene serijske publikacije

  • skupaj 16.504 naslovov

  • v elektronski obliki 434 naslovov (3%)


  Slika 2: Struktura lastništva knjižnične zbirke v letu 2000

Prirast knjižničnega gradiva

Prirast skupaj 127.715 enot

  • knjižno gradivo 110.065 enot (86 %)

  • neknjižno gradivo 12.372 enot (10 %)

  • standardi, patenti 5.278 enot ( 4 %)

Visokošolske knjižnice so pridobile v letu 2000 povprečno dve enoti gradiva na študenta.

Uporabniki, obisk in izposoja

Visokošolske knjižnice nudijo storitve širokemu krogu uporabnikov: dodiplomskim in podiplomskim študentom, visokošolskim učiteljem in sodelavcem, znanstvenim in raziskovalnim delavcem ter drugim. V okviru univerzitetnih knjižničnih sistemov si lahko študenti izposojajo gradivo z veljavno študentsko izkaznico v vseh knjižnicah.

Preglednica 1: Članstvo, obisk in izposoja v visokošolskih knjižnicah v letu 2000

Visokošolski in ostali zavodi

Individualni
člani

Obisk

Izposoja na dom in v čitalnico

Medknjižnična izposoja

UL

61.444

699.891

1.538.989

32.282

CTK

14.431

208.329

318.203

13.965

UM

  21.252

296.769

273.100

4.440

UKM

22.709

308.622

785.405

9.290

DRUGI

2.538

19.893

33.970

598

SLO skupaj

122.374

1.533.504

2.949.667

60.575

Povprečno je vsak član visokošolske knjižnice obiskal knjižnico 13-krat in si v celem letu izposodil povprečno 24 enot gradiva. Izposoja gradiva je le ena od dejavnosti knjižnic, ki se v zadnjem času preoblikujejo v informacijska in izobraževalna središča.


  Slika 3: Delež izposoje gradiva po knjižnicah v letu 2000

Preglednica 2: Povprečna izposoja in obisk na strokovnega delavca, povprečna izposoja na člana in povprečno število članov na izposojevališče v letu 2000

Visokošolski in ostali zavodi

Povprečno število izposojenih enot na strokovnega delavca

Povprečno število obiskov na  
strokovnega delavca

Povprečno število izposojenih enot
na člana

Povprečno število članov na izposojevališče

UL

10.541

4.794

25

960

CTK

8.374

5.482

22

7.216

UM

10.115

10.991

13

3.036

UKM

15.708

6.172

35

22.709

DRUGI

3.996

2.340

13

508

SLO skupaj

10.945

5.690

24

1.549

Avtomatizacija knjižnic in računalniška opremljenost

Večina visokošolskih knjižnic je pričela z računalniško obdelavo gradiva ob koncu osemdesetih let. V letu 2000 so imele visokošolske knjižnice okrog 1.100 osebnih računalnikov in terminalov, od tega jih je bilo 40% namenjenih uporabnikom knjižnic. Vse visokošolske knjižnice so vključene v slovenski sistem vzajemne katalogizacije COBISS. Avtomatizirano izposojo je vpeljala polovica knjižnic Univerze v Ljubljani in vse knjižnice Univerze v Mariboru. Proces avtomatizacije knjižnic se nadaljuje v smeri digitalne knjižnice, ki omogoča dostop na daljavo. Knjižnice uvajajo nove storitve, kot so na primer: ponudba elektronskih knjižničnih gradiv ter podaljševanje in rezervacija gradiva po internetu ali telefonskem odzivniku, elektronski način naročanja in posredovanja dokumentov v medknjižnični izposoji, samopostrežna izposoja s pomočjo knjigomata itd.

Preglednica 3: Računalniška opremeljenost visokošolskih knjižnic v letu 2000

Visokošolski in ostali zavodi

Število računalniških postaj za uporabnike

Povprečno število članov na eno računalniško postajo

UL

249

247

CTK

16

902

UM

77

276

UKM

35

649

DRUGI

16

159

SLO skupaj

393

311

Informacijska dejavnost in izobraževanje uporabnikov

Z vedno večjo ponudbo elektronskih informacijskih virov se visokošolske knjižnice iz tradicionalnih spreminjajo v digitalne knjižnice. Poleg vzajemnega računalniškega kataloga COBIB omogočajo dostop do prek 200 bibliografskih in drugih zbirk podatkov na cederomih za različna strokovna področja. Ob upoštvanju določb v licenčnih pogodbah imajo lahko uporabniki iz prostorov univerz in njihovih knjižnic dostop do tujih informacijskih servisov (npr. Web of Science) ter do zbirk elektronskih revij v polnem besedilu (EBSCO, ScienceDirect, ProQuest, OCLC FirstSearch ECO idr.). Študiju na daljavo so namenjene zbirke elektronskih učnih gradiv, ki jih nekatere knjižnice že ponujajo na svojih spletnih straneh. Informacijska pismenost uporabnikov je pogoj za učinkovito uporabo elektronskih informacijskih virov. Knjižnice namenjajo veliko pozornost izobraževanju uporabnikov. Ponudba različnih tečajev in bibliopedagoških delavnic je iz leta v leto večja. Na večini visokih šol so te vsebine že vključene v redne študijske programe.

Knjižnični delavci

Število zaposlenih v visokošolskih knjižnicah ne sledi naraščanju števila uporabnikov. V obdobju 1991-2000 se je število potencialnih uporabnikov visokošolskih knjižnic povečalo za 147 odstotkov, število vseh zaposlenih knjižničnih delavcev pa le za 24 odstotkov.

Preglednica 4: Strokovni in drugi knjižnični delavci ter povprečno število članov na strokovnega delavca v visokošolskih knjižnicah v letu 2000

Visokošolski in ostali zavodi

Skupno število zaposlenih (v EPZ)

Število strokovnih delavcev (v EPZ)

Delež strokovnih delavcev

Povprečno število članov na strokovnega delavca

UL

186,5

146

78 %

421

CTK

52

38

73 %

380

UM

35,5

27

76 %

787

UKM

83

50

60 %

454

DRUGI

8,5

8,5

100 %

299

SLO skupaj

365,5

269,5

74 %

454

Finančna sredstva za delovanje knjižnic

V letu 2000 je glavnino sredstev za visokošolske knjižnice prispevalo Ministrstvo za šolstvo in šport glede na število redno vpisanih študentov na študijskem programu. Ministrstvo za znanost in tehnologijo je sofinanciralo nakup tujih serijskih publikacij in baz podatkov, izdelavo bibliografij raziskovalcev, delovanje specializiranih informacijskih centrov in delno članarino za sodelovanje v sistemu COBISS. Knjižnice so imele tudi nekaj lastnih prihodkov (članarine, zamudnine, sponzorstva, donatorstva in razpisi različnih vladnih in nevladnih organizacij).

Preglednica 5: Izdatki za nakup gradiva v visokošolskih knjižnicah v letu 2000

Visokošolski in ostali zavodi

Nakup gradiva
(v 1.000 SIT)

Povprečni izdatek za nakup gradiva na
člana knjižnice (v SIT)

UL

592.669

9.646

CTK

167.697

11.621

UM

122.912

5.784

UKM

54.400

2.396

DRUGI

17.994

7.090

SLO skupaj

955.672

7.809


 Slika 4: Povprečni izdatek za nakup gradiva na člana v letu 2000

VLOGA IN POMEN VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNIC V INFORMACIJSKI DRUŽBI

Razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter prenova evropskega in slovenskega visokošolskega prostora bosta vplivala na način učenja in poučevanja ter na delovanje visokošolskih knjižnic. V informacijski družbi, družbi znanja, bodo naloge visokošolskih knjižnic usmerjene:

  • v kakovostno upravljanje tiskanih in elektronskih knjižničnih zbirk,

  • v razvoj uporabniku prijazne digitalne knjižnice,

  • v večje sodelovanje strokovnih knjižničnih delavcev v pedagoškem procesu,

  • v medsebojno povezovanje knjižnic ter tesnejše sodelovanje z akademskim in širšim okoljem,

  • v profesionalizacijo in razvoj novih poklicev v knjižnicah,

  • v razvoj knjižničnega managementa (metode vrednotenja dela in učinkovitosti, nove organizacijske oblike).

S predvideno izgradnjo nove Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani bo visokošolsko izboraževanje, znanstveno-raziskovalno delo in knjižničarstvo pridobilo nove možnosti za razvoj. Izboljšali se bodo pogoji za študij in ustrezno hranjenje gradiva (več čitalniških mest, prosti pristop do gradiva, več elektronskih informacijskih virov). Univerza v Ljubljani in Slovenija bosta tako dobili novo, sodobno opremljeno stičišče za pretok idej in znanja.

VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE V LETU 2002

  • NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA
    Turjaška 1, 1000 Ljubljana T. 01/200 11 10
    http://www.nuk.uni-lj.si/ T. 01/200 11 43

KNJIŽNICE UNIVERZE V LJUBLJANI

CENTRALNA TEHNIŠKA KNJIŽNICA UNIVERZE V LJUBLJANI
Trg republike 3, 1000 Ljubljana
http://www.ctk.uni-lj.si/

T. 01/476 37 54

T. 01/476 37 39

CENTRALNA TEHNIŠKA KNJIŽNICA UNIVERZE V LJUBLJANI
Trg republike 3, 1000 Ljubljana
http://www.ctk.uni-lj.si/

T. 01/476 37 54

T. 01/476 37 39

AKADEMIJA ZA GLASBO - Knjižnica
Stari trg 34, 1000 Ljubljana

T. 01/252 18 55

AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO – Knjižnica AGRFT
Nazorjeva 3, 1000 Ljubljana
http://www.agrft.uni-lj.si/data/knjiga.htm

T. 01/251 04 12

AKADEMIJA ZA LIKOVNO UMETNOST - Knjižnica
Erjavčeva 23, 1000 Ljubljana 
Dolenjska 83, 1000 Ljubljana

T. 01/251 27 26

T. 01/427 26 21

BIOTEHNIŠKA FAKULTETA
Centralna biotehniška knjižnica in SIC za biotehniko
Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana  http://www.agroweb.bf.uni-lj.si/cbkindex.html

• Oddelek za agronomijo - knjižnica 

• Oddelek za živilstvo - knjižnica in INDOK 

• Oddelek za gozdarstvo - Gozdarska knjižnica in INDOK Gozdarski inštitut Slovenije
Večna pot 2, 1000 Ljubljana
http://www.gozdis.si/departments/library/library_dept.htm

• Oddelek za lesarstvo – INDOK služba in knjižnica
Rožna dolina cesta VIII/34, 1000 Ljubljana 
http://www.bf.uni-lj.si/les/knjiznica.html

• Oddelek za zootehniko - INDOK in knjižnica za živinorejo
Groblje 3, 1230 Domžale
http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/org/indok/index.htm



T. 01/423 11 61


T. 01/423 11 61

T. 01/423 11 61


T. 01/200 78 43




T. 01/423 11 61
int. 433



T. 01/721 78 73

EKONOMSKA FAKULTETA V LJUBLJANI
Centralna ekonomska knjižnica
Kardeljeva ploščad 17, 1001 Ljubljana 
http://rcul.uni-lj.si/~efcek/index.html
 

 

T. 01/589 25 91

FAKULTETA ZA ARHITEKTURO - Knjižnica
Zoisova 12, 1000 Ljubljana 
http://www.arh.uni-lj.si/knjiznjica/podatki/index.html

T. 01/200 07 51

FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
Osrednja družboslovna knjižnica Jožeta Goričarja
Kardeljeva ploščad 5, 1109 Ljubljana
http://odk.fdv.uni-lj.si/

T. 01/580 51 50

FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO
FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO
Knjižnica FE in FRI
Tržaška 25, 1000 Ljubljana
http://www.fe.uni-lj.si/facilities/facilities-S.html

T. 01/476 82 15

FAKULTETA ZA FARMACIJO - Knjižnica
Aškerčeva 7, 1000 Ljubljana

T. 01/476 95 48

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO - Knjižnica
Jamova 2, 1000 Ljubljana

T. 01/476 85 15

FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO - Knjižnica
Aškerčeva 5, 1000 Ljubljana 
http://www.ctk.uni-lj.si/knjiznica-FKKT.html
(izposojo opravlja Centralna tehniška knjižnica,
Trg republike 3, Ljubljana)

T. 01/476 37 37

FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO

• Oddelek za fiziko - Fizikalna knjižnica
Jadranska 19, 1000 Ljubljana 
http://www.fiz.uni-lj.si/fiz_slo.html

• Oddelek za fiziko - Astronomska knjižnica
Pot na Golovec 25, 1000 Ljubljana T. 01/540 13 53
http://www.fiz.uni-lj.si/astro/library/library.html

• Oddelek za fiziko - Knjižnica Katedre za meteorologijo
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana 

• Oddelek za matematiko - Matematična knjižnica
Jadranska 19, 1000 Ljubljana 
http://mat.fmf.uni-lj.si/knjiz/matknjiz.htm

• Oddelek za matematiko - Knjižnica za mehaniko
Lepi pot 11, 1000 Ljubljana




T. 01/476 65 28



T. 01/540 13 53



T. 01/241 14 52



T. 01/476 65 00



T. 01/425 00 72

FAKULTETA ZA POMORSTVO IN PROMET - Knjižnica
Pot pomorščakov 4, 6320 Portorož  http://knjiznica.fpp.edu/

T. 05/676 71 40

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO - Knjižnica
Aškerčeva 6, 1101 Ljubljana 
http://www.fs.uni-lj.si/

T. 01/477 11 13

FAKULTETA ZA ŠPORT - Knjižnica
Gortanova 22, 1000 Ljubljana 
http://www.sp.uni-lj.si/knjiznica/index.html

T. 01/540 10 77

FILOZOFSKA FAKULTETA
Osrednja humanistična knjižnica
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana 
http://www.ff.uni-lj.si/OHK/default.htm

• Oddelek za azijske in afriške študije 

• Oddelek za bibliotekarstvo 
http://www.ff.uni-lj.si/biblio/knjiznica/glava.html

• Oddelek za filozofijo 

• Oddelek za geografijo 
http://www.ff.uni-lj.si/geo/Oddelek/Knjiznica/knjižnic.htm

• Oddelek za germanistiko 

• Oddelek za anglistiko in amerikanistiko 

• Oddelek za klasično filologijo 

• Oddelek za muzikologijo 

• Oddelek za pedagogiko 

• Oddelek za primerjalno knjiž. in liter. teorijo http://www.modus.si/uni/predstavitev_kn.asp

• Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje 
http://www.ff.uni-lj.si/primjez/jezikoslovje.html

• Oddelek za psihologijo 
http://www.ff.uni-lj.si/Psihologija/default.htm 

• Oddelek za romanske j. in književnosti 

• Oddelek za slovanske j. in književnosti 
http://www.ijs.si/lit/brosura.html#knjiz

• Oddelek za sociologijo 

• Oddelek za umetnostno zgodovino 
http://www.ff.uni-lj.si/umzgod/knjiz2.htm

• Oddelek za zgodovino 
http://www.ff.uni-lj.si/Zgodovin/zgibanka_knj.htm

• Oddelek za prevajanje in tolmačenje
Borštnikov trg 3, 1000 Ljubljana 

• Oddelek za arheologijo
Zavetiška 5, 1000 Ljubljana 

• Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo
Zavetiška 5, 1000 Ljubljana 
http://www.ff.uni-lj.si/etnologija/default.htm


T. 01/241 10 00



T. 01/241 14 50


T. 01/241 13 80

T. 01/241 11 16


T. 01/241 12 50


T. 01/241 13 52

T. 01/241 13 52


T. 01/241 14 20

T. 01/241 14 40

T. 01/241 11 48

T. 01/241 13 82


T. 01/241 14 30


T. 01/241 11 86
T. 01/241 11 76

T. 01/241 14 00


T. 01/241 13 02


T. 01/241 11 22

T. 01/241 12 20


T. 01/241 12 00



T. 01/241 15 00


T. 01/241 15 58



T. 01/241 15 20

MEDICINSKA FAKULTETA
Centralna medicinska knjižnica 
Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana
http://www.mf.uni-lj.si/cmk/index.html

T. 01/543 77 41
T. 01/543 77 30

NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA

• Knjižnica Oddelka za geologijo
Aškerčeva 12, 1000 Ljubljana 
Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana 
http://www.ntfgeo.uni-lj.si/

• Knjižnica Oddelka za geotehnologijo in rudarstvo ter Oddelka za materiale in metalurgijo
Aškerčeva 12, 1000 Ljubljana 

• Oddelek za kemijsko izobraževanje in informatiko –
SIC za kemijo in knjižnica
Vegova 4, 1000 Ljubljana 
http://www.kii.uni-lj.si/sic.html

• Knjižnica Oddelka za tekstilstvo -
Snežniška 5, 1000 Ljubljana 
http://www.ntftex.uni-lj.si/indexslo.html




T. 01/470 46 30
T. 01/241 14 70



T. 01/470 46 10




T. 01/251 43 26



T. 01/200 32 23

PEDAGOŠKA FAKULTETA V LJUBLJANI - Knjižnica
Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana 
http://www.pef.uni-lj.si/knjiznica/

T. 01/589 23 32

PRAVNA FAKULTETA V LJUBLJANI
Knjižnica Pravne fakultete
Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana 
http://www.pf.uni-lj.si/knjiznice/knjiznicapf.htm

T. 01/420 32 31

TEOLOŠKA FAKULTETA - Knjižnica

• Poljanska 4, 1001 Ljubljana
http://www.teof.uni-lj.si/

• Enota Maribor - Teološka knjižnica Maribor
Slomškov trg 20, 2000 Maribor
http://www.teof.uni-lj.si/KnjiznicaMB/Default.htm



T. 01/231 25 93



T. 02/229 04 65
 

VETERINARSKA FAKULTETA - Knjižnica in INDOK
Cesta v Mestni log 47, 1000 Ljubljana 
http://www.vf.uni-lj.si/veterina/knjiznica.htm

T. 01/477 92 55

VISOKA ŠOLA ZA SOCIALNO DELO - Knjižnica
Topniška 33, 1000 Ljubljana http://www.vssd.uni-lj.si/

T. 01/280 92 62

VISOKA ŠOLA ZA ZDRAVSTVO - Knjižnica
Poljanska cesta 26a, 1104 Ljubljana
http://www.vsz.uni-lj.si/~knjiznica/index.htm

T. 01/300 11 56

VISOKA UPRAVNA ŠOLA - Knjižnica
Gosarjeva 5, 1000 Ljubljana 
http://www.vus.uni-lj.si/

T. 01/580 55 82

VISOKA POLICIJSKO-VARNOSTNA ŠOLA - Knjižnica Kotnikova 8, 1000 Ljubljana

T. 01/300 83 07

KNJIŽNICE UNIVERZE V MARIBORU

UNIVERZITETNA KNJIŽNICA MARIBOR
Gospejna 10, 2000 Maribor 
http://www.ukm.uni-mb.si/

T. 02/25 07 400

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA - Knjižnica
Razlagova 14, 2000 Maribor
http://rcum.uni-mb.si/new/epf/knjizn/s_knjizn.htm

T. 02/229 02 37

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO - Knjižnica
Vrbanska 30, 2000 Maribor 
http://www.uni-mb.si/new/fk/okv_sl.htm

T. 02/250 58 43

FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE KRANJ - Knjižnica
Tomšičeva 7, 4000 Kranj
http://193.2.123.162/Knjiznica/default.htm

T. 04/237 42 11

KNJIŽNICA TEHNIŠKIH FAKULTET
(je knjižnica štirih fakultet: Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Fakultete za gradbeništvo, Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, Fakultete za strojništvo UM)
Smetanova 17, 2000 Maribor 
http://www.fs.uni-mb.si/si/knjiznica/index.htm

T. 02/220 75 62

PEDAGOŠKA FAKULTETA MARIBOR - Knjižnica
Koroška c. 160, 2000 Maribor

T. 02/229 37 36

PRAVNA FAKULTETA MARIBOR - Knjižnica
Mladinska 9, 2000 Maribor 
http://www.uni-mb.si/new/pf/hpxkn.htm

T. 02/250 42 00

VISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA - Knjižnica
Žitna ulica 15, 2000 Maribor

T. 02/300 47 00

DRUGE KNJIŽNICE

INŠTITUT ZA KRIMINOLOGIJO PRI PRAVNI FAKULTETI - Knjižnica
Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana 
http://www.pf.uni-lj.si/IK/knjiznica.htm

T. 01/420-32-42

FAKULTETA ZA PODIPLOMSKI HUMANISTIČNI ŠTUDIJ -
Knjižnica ISH
Breg 12, 1000 Ljubljana
http://www.ish.si/d_knjiznica.htm

T. 01/425 18 47

POLITEHNIKA NOVA GORICA - Knjižnica
Vipavska 13, 5000 Nova Gorica 
http://www.ses-ng.si/png/slo/lib/index.html-l2

T. 05/331 52 20

TURISTICA - VISOKA ŠOLA ZA TURIZEM - Knjižnica
Obala 29, 6320 Portorož

T. 05/617 70 30

VISOKA STROKOVNA ŠOLA ZA PODJETNIŠTVO - Knjižnica
Senčna pot 10, 6320 Portorož
http://www.vssp.gea-college.si/

T. 05/671 02 40
T. 05/671 02 41

VISOKA ŠOLA ZA MANAGEMENT V KOPRU - Knjižnica
Cankarjeva 5, 6000 Koper 
http://www.vsmkp.si/vsm/Druge%20dejavnosti/Knjiznica1/knjiz_splosno.htm

T. 05/610 20 05

SPLETNI VIRI O SLOVENSKIH VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNICAH:

Vir podatkov: arhiv Državne matične službe za knjižničarstvo

Razlaga kratic v preglednicah:

CTK Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani,
UL Univerza v Ljubljani,
UM Univerza v Mariboru,
UKM Univerzitetna knjižnica Maribor,
DRUGI knjižnice samostojnih visokošolskih zavodov in drugih organizacij,
SLO slovenske visokošolske knjižnice skupaj.

Avtorici: Mojca Dolgan-Petrič, mag. Helena Pečko-Mlekuš

Lektoriranje: Marija Milenković