Fond

Fond srednjeveških rokopisov (kodeksov) obsega 122 enot, tako celovitih tekstov kot posameznih fragmentov. Najobsežnejša je zbirka latinskih rokopisov od 9. pa do konca 15. stoletja, ki šteje 91 enot. Izredno pomembni so tudi srednjeveški rokopisi iz zbirk slavista Jerneja Kopitarja ter barona Žige Zoisa, napisani v cirilici oziroma glagolici. Zbirka prav tako hrani en hebrejski rokopis ter znameniti Stiški rokopis, napisan v slovenskem jeziku.
Dragoceno srednjeveško gradivo:

• Codex Suprasliensis, napisan v cirilici starocerkvenoslovanske redakcije na področju današnje Bolgarije v prvi polovici 11. stoletja.
• Augustinus: De civitate Dei, iz samostana Bistra, naš najbogateje iluminiran srednjeveški kodeks, nastal leta 1347.
• Gregorius Magnus: Moralia, najstarejši kodeks v NUK, iz prve polovice 9. stoletja, napisan v karolinški knjižni minuskuli.
• Chronica de la nobel cita de Ueniexia, seznam beneških dožev in plemičev z vrisanimi grbi iz začetka 15. stoletja
• Stiški rokopis, eden najpomembnejših slovenskih srednjeveških tekstov, nastal okoli leta 1428.
• Calendarium ad annum, 1415, zgiban priročni koledar na pergamentu, z likovnimi upodobitvami kmečkih opravil, svetnikov in nebesnih znamenj.

Fond novoveških rokopisov sestavlja poleg nekaj vezanih rokopisov iz obdobja humanizma in renesanse predvsem zapuščine in avtografe slovenskih pesnikov in pisateljev, kot tudi jezikoslovcev, prevajalcev, zgodovinarjev, novinarjev ter ostalih kulturnih ustvarjalcev. Omeniti je potrebno rokopisni zapuščini Franceta Prešerna in Ivana Cankarja ter skoraj celotno panoramo slovenske literature od Valentina Vodnika, Matije Čopa, Frana Levstika, Simona Gregorčiča, Otona Župančiča, Srečka Kosovela, vse do zapuščin sodobnejših ustvarjalcev Vitomila Zupana, Edvarda Kocbeka, Lojzeta Kovačiča, Janeza Menarta.

V zbirki redkih tiskov izstopa fond inkunabul, ki šteje 510 knjig, med njimi so unikatni izvodi treh inkunabul: dve izdaji Regulae, ordinationes et constitutiones Cancellarie apostolicae papeža Siksta IV, Protokoll des Friedens zu Basel in nekateri fragmenti inkunabul. Med ostalimi dragocenimi redkimi tiski je potrebno omeniti zbirko slovenske protestantike iz 16. stoletja (Trubar, Dalmatin, Bohorič…), unikatni izvod italijansko slovenskega slovarja Gregoria Alasia de Sommaripa (Vocabulario Italiano e Schiauo, 1607) ter redke izvode stare slovenike od Matije Hvaleta iz 16. stoletja do Hermana Potočnika – Noordunga in ostalih velikih imen slovenske literature in znanosti, tudi z avtorskimi opombami, vpisi in posvetili (okoli 1000 enot).