O zbirki
Slovenci strnjeno živimo v štirih državah, razseljeni pa smo po vsem svetu. O številčnosti diaspore zgovorno priča dejstvo, da danes zunaj matične domovine živi okoli 500.000 posameznikov, to je kar petina vseh predstavnikov naroda. Razlogi odhoda na tuje so bili različni, zato so različne tudi pisne in druge sledi, ki so jih v tujini pustili naši ljudje.
Narodna in univerzitetna knjižnica se je svojega poslanstva zbiranja slovenike, ki nastane zunaj meja matične domovine, od nekdaj dobro zavedala, a je vse do osamosvojitve leta 1991 delovala v okvirih republiške in zvezne zakonodaje, ki sta prepovedovali vnašanje in razširjanje gradiva, ki je po tedaj veljavnih političnih stališčih žalilo ali ogrožalo družbeni red in mir.
Gradivo, h kateremu so oblasti prištevale večino emigrantskega tiska, je lahko uvažala le prek pooblaščenih uvoznikov, ni pa ga smela brez omejitev izposojati. Izvode je prejemala tudi z Republiškega sekretariata za notranje zadeve, v knjižnico so prihajali še izvodi, zaplenjeni na meji in kot dar Slovenske izseljenske matice. Največ tovrstnega gradiva pa je knjižnica pridobila prav zaradi dobrih odnosov posameznikov, zaposlenih v Narodni in univerzitetni z ljudmi ali ustanovami (knjižnicami, inštituti ...) v tujini, bodisi kot dar ali zameno.
Temelj Zbirke tiskov Slovencev zunaj Republike Slovenije je gradivo slovenske emigracije, prepovedano iz moralno-političnih razlogov, pridobljeno med leti 1945 in 1991. Nastala je iz tako imenovanega D-fonda (depozitarnega fonda), ki so mu pogovorno rekli tudi direktorjev fond, saj je bil na začetku shranjen v posebni, skrbno zaklenjeni omari v direktorjevi pisarni , dostop do njega pa je bil omejen in nadzorovan.
Danes se zbirka še vedno dopolnjuje z gradivom slovenskih izseljencev ali njihovih potomcev, raztresenih po vsem svetu. Zbiramo in hranimo njihova glasila, poročila o delovanju slovenskih društev in ustanov, vabila na prireditve, dokumentarno gradivo, zapuščine …
O zbirki
Informacije javnega značaja
