Med redkimi ali unikatnimi primerki iz 16. , 17. in 18. stoletja so notni tiski Martina Luthra, Jacobusa Gallusa, Giovannija Pierluigija Palestrine in Orlanda di Lassa, glasbeni traktati Athanasiusa Kirchnerja, Johanna Josepha Fuxa in Nicolaja Listenija ter glasbena leksikona Johanna Gottfrieda Waltherja in Ernsta Ludwiga Gerberja.

Glasbeni rokopisi
Več tisoč enot rokopisnega notnega gradiva datira od sredine 18. stoletja do danes. Hranimo avtografe slovenskih skladateljev, najrazličnejše prepise njihovih del, pa tudi prepise del iz svetovne literature, ki so jih v preteklih stoletjih izvajali na slovenskih koncertnih in opernih odrih.

Glasbeni zvočni posnetki
Zbirka zvočnih posnetkov obsega prek 20.000 naslovov izdanih glasbenih zvočnih posnetkov na različnih nosilcih ter večje število neobjavljenih fonogramov na magnetofonskih trakovih, zvočnih kasetah in optičnih diskih, ki imajo značaj slovenike.

Priročna knjižnica
V priročni knjižnici je izbor glasbenih enciklopedij, leksikonov, tematičnih katalogov, bibliografij, zgodovinskih pregledov in vodnikov po raznih glasbenih zvrsteh ter faksimili starih teoretskih razprav in nekaterih rokopisov svetovnih glasbenih klasikov. V čitalnici so uporabnikom na voljo tekoči letniki več kot tridesetih domačih in tujih serijskih publikacij.
 

Zapuščine slovenskih skladateljev
Zapuščine slovenskih skladateljev in glasbenikov obsegajo predvsem rokopisno notno gradivo v obliki osnutkov, čistopisov, prepisov in popravkov kot tudi notne tiske z izvajalskimi opombami ali podpisi. Mnoge vsebujejo obsežno gradivo za kroniko, od osebnih dokumentov in korespondence do slikovnega, zvočnega in knjižnega gradiva, ki priča o njihovem življenju in ustvarjalnem delu. Obsežnejši korpusi gradiva, prevzeti v preteklih desetletjih, so zapuščine bratov Ipavcev, Viktorja Parme, Vasilija Mirka, Emila Adamiča, Slavka Osterca, Marija Kogoja, Lucijana Marije Škerjanca, Matije Bravničarja, Primoža Ramovša, Marijana Lipovška in drugih.

Arhiv Filharmonične družbe
V notnem arhivu Filharmonične družbe, ki je delovala v Ljubljani med letoma 1794 in 1919, se je ohranilo več prvotiskov in danes tudi v svetu zelo redkih primerkov notnih izdaj klasicističnih in romantičnih skladateljev ter mnogo rokopisnih prepisov simfonij, koncertov, serenad in daljših komornih skladb ter opernih del. Med njimi so tudi prepis Beethovnove 6. simfonije s skladateljevimi lastnoročnimi popravki in prepisi inštrumentalnih in vokalnih glasov dveh Haydnovih maš, ki so delo skladateljevega kopista Johanna Elsslerja. Obširno dokumentarno gradivo zajema statute, sezname članov, letna poročila, koncertne sporede od leta 1816, rokopisno gradivo za zgodovino ter tri dragocene kataloge muzikalij.