Fond

Slikovna zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice hrani topografije in vedute slovenskih krajev. Med najdragocenejše v zbirki sodijo Topographia Ducatus Carnioliae modernae, Topographia arcium Lambergianarum in Topographia Archiducatus Carinthiae Modernae Janeza V. Valvasorja, Topographia Ducatus Stiriae Georga M. Vischerja, Litographirte Ansichten den Steyermarkischen Staedte Josefa Franza Kaiserja in Malerische Ansichten aus Krain Josepha Wagnerja, nastale v drugi polovici 17. stoletja.

V Zbirki umetniških del in reprodukcij domačih in tujih umetnikov hranimo dela slovenskih (akvareli in risbe Ivana Vavpotiča, Hinka Smrekarja, Božidarja Jakca, Maksima Gasparija, Bare Remec, Nikolaja Omerse itn.) in tujih umetnikov (grafike Daniela N. Chodowieckega).

Zbirka plakatov obsega okoli 16.000 slikovnih plakatov, od tega jih je digitaliziranih 7000. Je ena izmed najobsežnejših zbirk plakatov v Sloveniji. Po tematiki jih delimo na reklamne, turistične, športne, filmske, gledališke, razstavne in politične plakate.

Zbirka portretov znanih Slovencev obsega okoli 12.000 portretov (fotografij, razglednic itn.). Večino sodobnih portretnih fotografij sta ustvarila Tihomir Pinter in Božidar Dolenc. Slikovna zbirka pa je leta 2009 postala bogatejša še za 300 portretnih fotografij slovenskih pesnikov, ki jih je odkupila od Marjana Kukca.

Zbirko razglednic slovenskih, jugoslovanskih in tujih krajev od konca 19. stoletja do danes sestavlja okoli 70.000 enot. Poleg pokrajinskih razglednic velja izpostaviti še zbirko umetniških razglednic Maksima Gasparija.

Poleg Zbirke slovenskih stenskih koledarjev, ki jo od leta 1945 dalje redno dopolnjujemo z obveznim izvodom, velja omeniti še zbirko ekslibrisov, med katerimi so tudi ekslibrisi iz zapuščine Beti in Dagmar Novaček, ki sta zbirki zapustili več kot 50.000 ekslibrisov.

V Slikovni zbirki hranimo več deset tisoč fotografij neprecenljive dokumentarne vrednosti. Med njimi izpostavimo pomembnejše sklope: fotografije popotresne Ljubljane Viljema Helferja iz leta 1895, fotografije Frana Vesela iz začetka 20. stoletja, fotografije Antona Codellija iz Toga leta 1914, ki dokumentirajo postavitev prve brezžične radiotelegrafske postaje za vzpostavitev povezave med Afriko in Evropo, fotografije Antona Vilarja, fotografa iz sredine 20. stoletja, ki je v Logatcu dokumentiral vaško življenje in običaje, ter obsežni fotografski arhiv časnika Jutro.

V zbirki je slikovno gradivo iz zapuščin Frana Vesela, Toma Zupana, Matije Murka, Izidorja Cankarja, Elka Justina in Nikolaja Omerse.