11. januar – 10. februar 2013

Peter

Razstava osvetljuje življenje in delo Petra Božiča, slovenskega pisatelja in dramatika, ki je v svojem ustvarjanju in življenju vedno »hodil po robu«. Deloval je kot samostojni književnik, novinar in urednik, svoja dela je objavljal v Besedi, Reviji 57 in Perspektivah. Kot eden glavnih predstavnikov dramatike absurda je sodeloval pri delovanju in ustvarjanju gledališč Oder 57 in Pekarna.

Na razstavi so razstavljena izdana dela, tipkopisi in rokopis, delovne skice dramaturških zapiskov, režijske knjige in delovni scenarij iz Rokopisne zbirke NUK ter zasebnih zbirk. Slikovitejši del razstave predstavljajo plakati na stopnišču, silhuete akterjev njegovih dram na okenskih zavesah, dva kostuma iz zadnje drame Šumi ter Božičeva garderoba.

Razstava je nastajala v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana, Slovenskim gledališkim muzejem, Mestnim gledališčem ljubljanskim, Slovenskim mladinskim gledališčem ter Oddelkom za grafično oblikovanje Naravoslovno-tehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

11. februar – 22. marec 2013

Herta Müller: začarani krog besed

Goethe-Institut z razstavo Herta Müller: Začarani krog besed prikazuje življenje in delo romunsko-nemške pisateljice in dobitnice Nobelove nagrade za književnost. Razstava nas popelje po stopinjah avtorice vse od njenega otroštva v Banatu do podelitve Nobelove nagrade za književnost. Na ogled postavlja dokumente in fotografije, ki so v pisateljičini lasti. V televizijskih intervjujih pisateljica spregovori o svojem času v Romuniji in Nemčiji, o tem, kako je zapustila Romunijo, ter o svojem pisanju.

21. februar – 6. april 2013

Razorožena preroka - Pavle Zidar/Avgust Gojkovič

Ni prav običajno, pravzaprav je zelo redko, če ne celo izjemno, da si slovenski pisatelj izbere svojega arhivarja, biografa in bibliografa. Vse to je Pavle Zidar našel v Avgustu Gojkoviču, prijatelju in zaupniku, ki ga je spremljal na njegovi ustvarjalni poti in jo dosledno ter vztrajno dokumentiral, kar je sčasoma preraslo in se oblikovalo v izjemno dragocen arhiv enega najbolj plodovitih slovenskih pripovednikov.

Eden pisatelj, drugi njegov biograf in arhivar. Nekako tako sta se prepletali življenjski poti obeh »prerokov«, ko v nekem trenutku pišeta drug o drugem – Zidar povzema prijateljevo življenjsko zgodbo v svojih romanih, Gojkovič zapisuje njune pogovore in gradi pisateljev arhiv. Zidarjev impresivni opus obsega 76 objavljenih knjižnih del (zadnja zbirka pesmi je izšla posthumno), predvsem romanov, povesti in novel, pa tudi pripovedi za otroke ter pesmi. Na razstavi v NUK bo na ogled del pisateljevega obsežnega in izjemno raznolikega arhiva, ki so ga ob 80. obletnici pisateljevega rojstva predali dediči pred kratkim umrlega šolnika Avgusta Gojkoviča Rokopisni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice.

 18. april – 18. maj 2013

Matej Bor - ob stoletnici rojstva

Razstava o Mateju Boru sovpada z njegovo 100. obletnico rojstva (14. april 1913). Upravičenost lahko utemeljimo z njegovim umetniškim prispevkom, saj spada med najmočnejše medvojne pesnike, kot eden najboljših prevajalcev svojega časa pa je opazno razširil predvsem Shakespearov opus v slovenščini. Ko so nam njegovi sorodniki podarili njegovo obsežno zapuščino, smo se poleg obdelave in strokovnega hranjenja obvezali ustrezno počastiti avtorjevo ime, k čemur sodijo seveda razstave ob ustreznih obletnicah.

Predstavili bomo rokopise njegovih pesmi, dram in proze, poleg tega pa se v zapuščini nahaja še množica dokumentov, ki pričajo o zanimivih dogodkih tedanje dobe, saj je bil Matej Bor ena najbolj eminentnih osebnosti svojega časa. Vpliv je imel kot nosilec več pomembnih funkcij tako z umetniškega kot političnega področja, znan pa je tudi kot eden jugoslovanskih pionirjev na področju ustanavljanja ekoloških društev in ozaveščanja javnosti s to problematiko. Poleg pesmi in prevodov ga literarna stroka priznava kot kvalitetnega kritika.

 20. junij – 4. september 2013

Unde venis – quo vadis? 
Provenience starih tiskov Narodne in univerzitetne knjižnice

Od pričetka delovanja Zbirke starih tiskov leta 2010 smo odkrili in evidentirali več kot 300 provenienc starejših knjig, ki jih danes hrani Narodna in univerzitetna knjižnica. O nekdanjih lastnikih celotnih knjižnic, pa tudi posameznih knjig pričajo podatki v starih inventarnih knjigah, katalogih in drugih historičnih evidencah. Še bolj zgovorne pa so knjige same. Prinašajo namreč bogate podatke o številnih ustanovah in posameznikih, ki so v njih pustili najrazličnejša znamenja lastništva.

Razstava bo prek tematskih sklopov pojasnila, na kakšen način so knjige iz prejšnjih hranilišč prispele v Narodno in univerzitetno knjižnico ter njene predhodnice. Hkrati pa bo ponudila pregled vseh pojavnih oblik znamenj provenienc, ki so bila odkrita med letoma 2010 in 2013. Razstavljeni bodo izbrani primeri rokopisnih lastniških zaznamkov, ekslibrisov, supralibrosov, žigov, lastniških vezav, starih signatur, starih klasifikacijskih oznak, seznamov naročnikov ter drugih podatkov, ki sporočajo, od kod so knjige prispele na današnjo lokacijo.

Prikazali bomo knjige, ki odražajo ljubiteljsko ali znanstveno zanimanje prejšnjih lastnikov za geografijo, zgodovino, umetnostne in naravne znamenitosti tujih mest in dežel ter potovanja. Poleg gradiva iz fondov NUK bodo na ogled še starejši globusi iz Semeniške knjižnice in Zemljepisnega muzeja, zemljevidi ter potovalni set ljubljanskega župana Ivana Hribarja iz Mestnega muzeja Ljubljana.

Razstavo bomo obogatili z vodstvi, ob tej priložnosti pa bo izšla tudi knjiga Provenience starih tiskov Narodne in univerzitetne knjižnice v slovenskem in angleškem jeziku.

Fotografija romarja z vrečasto knjigo z dovoljenjem Tiroler Landesmuseen (Hofkirche Innsbruck).

 4. julij– 4. september 2013

V objemu dveh svetov: Slovenci v Argentini

Argentina, dežela rodovitnih planin, Andov in podtropske džungle. Sprejela je več milijonov migrantov iz Evrope, med njimi tudi Slovence. Največji dotok priseljencev v Argentino je zabeležen v letih med 1923 in 1928. Proces vključevanja v argentinsko družbo je bil zelo težak. Neznan jezik, drugačni običaji in neizogibna potreba po ponovnem začetku iz nič, so bila bremena, ki so s težo pritiskala na življenje prišlekov. Da bi lažje premagali stisko, so se družili v novo nastalih slovenskih društvih, prirejali kulturna in športna srečanja in tako ohranjali socialni stik ter se lažje vključevali v novo družbeno okolje. Največ Slovencev se je naseljevalo v Buenos Airesu, ki je bil, zaradi velikih možnosti za zaposlitev, pravi magnet za nove priseljence. V avli pred Veliko čitalnico NUK bomo predstavili tradicionalne oblike druženja Slovencev skozi organizirano društveno dejavnost v Argentini.

 12. september – 19. oktober 2013

Iz naroda za narod

Leta 1903 so slovenski in hrvaški študentje likovne umetnosti na Dunaju, na pobudo Saše Šantla, ustanovili društvo Vesna. Njihov namen je bil služiti svojemu narodu v času, ko so v avstro-ogrski monarhiji potekali vedno bolj zaostreni nacionalni boji. Borili so se za vsebinsko osamosvojitev slovenske umetnosti od nemške ter jo skušali približati slovenskemu človeku.

Na razstavi bodo predstavljena dela najvidnejših članov društva (Saše Šantla, Hinka Smrekarja, Maksima Gasparija in Ivana Vavpotiča), ki so se v obdobju delovanja društva (do leta 1906) in kasneje, ukvarjali s slikanjem v olju in akvarelu, risbo, grafiko ter predvsem z ilustracijo - z oblikovanjem knjig, časopisov, razglednic in plakatov.

 3. december 2013 – 11. januar 2014