slika
  kazalo  |  english  |  kontakti
 kaj je rss? slika
Domov > AKTUALNO > Razstave 2006



Koledar razstav 2014
 

Arhiv
Leto 2013
Leto 2012  
Leto 2011
Leto 2010
Leto 2009
Leto 2008
Leto 2007
Leto 2006
Leto 2005
Leto 2004
Leto 2003
Leto 2002


Arhiv razstave:
Rojstni list slovenske kulture



 slika     slika    slika

  digitalna knjižnica

  slika Katalogi NUK
  slika Slovenska bibliografija
  slika Mrežnik
  slika dLib.si
  slika The European Library

 
Koledar razstav 2006

 21. december 2006 - 11. januar 2007


»ODHOJENE STOPINJE« - ob 85-letnici Zorka Simčiča

Zorko Simčič (1921) se je rodil v Mariboru, kamor se je družina umaknila z Goriških Brd po italijanski zasedbi. Čeprav med vojno ni oblekel nobene vojaške uniforme, je po letu 1945 odšel v Italijo in nato v Argentino. Tu je srčno deloval v kulturnem krogu Slovenske kulturne akcije. V tej skupnosti je nastajal »slovenski čudež« v Argentini.
Zorko Simčič nas je presenetil s svojim literarnim ustvarjanjem. Z umetniško in izpovedno močjo je stopil v vrh slovenskega leposlovja: Prebujenje, Zgodaj dopolnjena mladost, Človek  na obeh straneh stene, roman, za katerega je prejel nagrado iz Prešernovega sklada in mnoga
druga dela, tudi za otroke.
Pisatelj si je v Argentini ustvaril družino. Lok svojega potovanja pa je zaokrožil z vrnitvijo domov, v Slovenijo. »Odhojene stopinje« - pot, ki je puščala sledove…

Preko individualne usode umetnika, občutljivega razumnika želi razstava nakazati kulturno življenje Slovencev v daljni Južni Ameriki.

Avtorici: Tatjana Kovač (NUK), Rozina Švent (NUK)

slika

 

 2. december 2006 - 16. december 2006


Simon Gregorčič - ob 100. obletnici smrti

Gregorčičeva pesem se je glasila z recitacijskih odrov od čitalniških časov do danes, tolažila je rojake po svetu in bodrila bojujoče se in trpeče v prvi in drugi svetovni vojni. Muzika njegovih verzov je izvabila glasbo mnogim komponistom in marsikatera pesem je na potovanjih med ljudmi ponarodela. Pesnikova zapuščina pričuje o Gregorčičevem pesniškem ustvarjanju, osebnem bivanju v prostoru in času ter hkrati oblikuje in razodeva kulturnozgodovinsko podobo Slovencev od druge polovice 19. stoletja do našega časa.
Gregorčič je zapustil bogat osebni arhiv svojih rokopisov, pisem in korespondence, ohranilo se je precej njegovih fotografij, še več likovnih upodobitev pa je nastalo po njegovi smrti. O njegovem življenju in delu pričujejo številne objave še iz časa njegovega življenja in iz stoletja po smrti. Na razstavi bomo predstavili temeljit izbor izvirnega arhivskega gradiva in prve izdaje tiskov in ga dopolnili z reprodukcijami slikovnega gradiva na plakatih. Razstava je poleg splošne kulturne javnosti namenjena tudi srednješolski mladini.

Avtor: dr. Mihael Glavan (NUK)

slika

 

 9. november 2006 - 25. november 2006


USTVARJALCI DVEH KULTUR

Prireditelji: Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani
Nacionalna i sveučilišna knjižnica Zagreb
Kraj: Ljubljana, Zagreb
Čas: Ljubljana - september 2006
Zagreb - oktober 2006
Namen rastave:

  • dokumentiranje in utrjevanje kulturnih stikov med sosednjima narodoma

  • potrjevanje dobrih kulturnih in meddržavnih odnosov med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvatsko

  • predstavitev izbrane slovenskega in hrvaškega leposlovja in humanistične znanosti v obeh državnih središčih

Obseg razstave:

  • 60 izvirnih rokopisnih, tiskanih in kartografskih eksponatov

  • 20 stenskih panojev (reproducirano gradivo)

Razstava je prvi skupna akcija slovenske in hrvaške nacionalne knjižnice. Pripravili so jo sodelavci obeh knjižnic, z besedili v katalogu pa bodo sodelovali tudi ugledni profesorji Filozofskih fakultet v Ljubljani in v Zagrebu. Predstavitev v Zagrebu bo obogatena z izvirnimi deli iz fondov tamkajšnje narodne knjižnice in bo spremljala Slovenski slavistični kongres v Zagrebu od 5. do 7. oktobra 2006.

Avtor: dr. Mihael Glavan (NUK)

slika

 

 5. oktober 2006 - 4. november 2006


BITI PESNIK, POMENI VIDETI - Ibsen v našem času
- razstava ob 100. obletnici smrti Henrika Ibsena

Narodna in univerzitetna knjižnica se pridružuje svetovnemu projektu počastitve stoletnice smrti velikega norveškega književnika Henrika Ibsena, ki velja za enega od utemeljiteljev moderne evropske drame.
Razstava je izjemen dogodek tudi v evropskem merilu, saj bodo le v naših razstavnih prostorih na ogled dragocena Ibsenova dela v prvih natisih. 25 originalnih knjižnih izdaj je posebej za to priložnost prijazno posodila gospa Anne Brit Reigstad iz svoje zasebne zbirke. Drugi del razstave predstavlja prevode Ibsenovih del v slovenščino, odmeve naših pisateljev in kritikov na njegovo ustvarjalnost ter gledališke uprizoritve Ibsena na slovenskih tleh.
Razstava nastaja v sodelovanju z Veleposlaništvom Kraljevine Norveške, ki je tudi pokrovitelj celotnega programa ob dramatikovi obletnici. Na dan otvoritve razstave bo v Ljubljani namreč potekal tudi simpozij, na katerem bodo ugledni norveški in slovenski strokovnjaki spregovorili o Ibsenovem življenju in delu.
Več informacij o slavnemu dramatiku in njegovemu delu ter o prireditvah ob njegovi obletnici najdete na internetnem naslovu www.ibsen.net

Avtor: mag. Marijan Rupert (NUK)

slika

 

 6. julij 2006 - 2. september 2006


ZEMLJA IN OGENJ V ČRKI – RAZSTAVA KERAMIKE

Na razstavi Zemlja in ogenj v črki predstavljamo iz knjižnega fonda Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani tista dela, ki govore o uporabni in umetniški keramiki pri nas in po svetu. Hkrati pa hočemo popeljati obiskovalca tudi skozi zgodovino keramike.
Ne bomo pa pozabili tudi na knjige, ki prikazujejo različne tehnike in metode, ki so jih in jih še uporabljajo v lončarstvu, keramiki in še posebno pri unikatni keramiki.

Razstavo pa bodo popestrila dela keramičark: Danice Žbontar, Miljanke Simšič in Marje Prelovšek. Vse tri umetnice že vrsto let delajo in razstavljajo svoje izdelke doma in v tujini. Prejele so že več domačih in mednarodnih nagrad.

Avtorica razstave: Marja Prelovšek
Ogled razstave: Razstavna dvorana NUK,
Otvoritev razstave: 6. 7. 2006 ob 1 9 .00 uri
Odprtost: 7. 7. - 19. 8.
ponedeljek - petek: 12.00 - 18.00
sobota: 12.00 - 19.00
nedelja: 12.00 - 18.00

Odprtost: 21. 8. - 2. 9.
ponedeljek - petek: 12.00 - 18.00
sobota: 10.00 - 14.00
nedelja: zaprto

slika

 

 29. junij 2006 - 7. avgust 2006


KDOR OGLAŠUJE TA NAPREDUJE

OGLAŠEVANJE V SLOVENSKIH ČASNIKIH
DO DRUGE SVETOVNE VOJNE

Otvoritev razstave: v četrtek, 29. junija ob 12.00 v preddverju Velike čitalnice

Časopisno oglaševanje na Slovenskem je staro kakor časopisje samo, saj je Valentin Vodnik natisnil oglase že v prvi številki Lublanskih novic leta 1797. Prvi oglasi tako po izgledu kakor po vsebini spominjajo na današnje male oglase. Obliko, bolj podobno današnji, dobijo šele v petdesetih in šestdesetih letih 19. stoletja, ko porast števila časopisov in vedno večja konkurenca med oglaševalci povzroči boj za opaženost. Oglasi so vse bolj vidni, duhoviti, grafično poudarjeni in estetski. Oglaševati izdelek postane tako pomembno, kakor njegova izdelava in tega se zavedajo tako proizvajalci kot založniki časopisov, ki začno oglasni prostor tržiti. Reklam je vedno več in niso nujno na zadnjih straneh, oglasi postanejo tudi pomemben del vsebine vsakega časopisa. Kdor oglašuje, ta napreduje - postane moto oglaševalcev, ali z drugimi besedami: če ne oglašuješ, ne obstajaš…

Sprehod med stebri naše razstave pred Veliko čitalnico nas popelje v svet oglaševanja pralnih sredstev, krem proti gubam, lepotil, sredstev za hujšanje, čevljev in potovanj… Kakor da ne bi medtem minilo sto in več let.

Avtorica razstave: Helena Janežič
Prostor razstavljanja
: preddverje Velike čitalnice
Odprto: v času odprtosti knjižnice
 

slika

 

 27. junij 2006 - 11. avgust 2006      Bayerische Staatsbibliothek


RASTOČA KNJIGA
SLOVENSKI KNJIŽNI ZAKLADI

DAS WACHSENDE BUCH
SLOWENISCHE BÜCHERSHÄTZE

Svečana otvoritev: torek, 27. junija 2006 ob 18.:30 uri
Razstavo bosta odprla: minister Republike Slovenije za kulturo in bavarski minister za znanost in kulturo.

Razstava Slovenski knjižni zakladi v Staatsbibliothek v Muenchnu je že sedma predstavitev istoimenskega projekta, ki je namenjen promociji prepoznavanja Slovenije kot naroda dela, kulture in znanja. Predstavitev je zamišljena kot meddržavna (slovensko-bavarska) kulturna izmenjava in se navezuje na slovensko razstavo Brižinskih spomenikov v letu 2004. Slovesna otvoritev bo hkrati osrednja proslava slovenskega državnega praznika - dneva državnosti.

Ko se predstavljamo z našo kulturo v enem od evropskih središč, smo to želeli storiti dostojno. Gre za doslej največjo in najbolj celovito predstavitev slovenske kulture na Bavarskem.Predstavitev v Muenchnu je zasnovana širše od vseh dosedanjih. Ne samo zato, ker je Bavarska naša prijateljska država in ker je razstavišče veliko in ugledno, ampak tudi zato, ker je Slovenija globlje povezana z Bavarsko državno knjižnico, ki hrani izvirne Brižinske spomenike, najstarejši pisni dokument slovenskega jezika in kulture. Pri tej razstavi ima največji vsebinski delež Narodna in univerzitetna knjižnica, ki je prispevala večino eksponatov. Razstavo sestavljajo dragoceni srednjeveški kodeksi in stari tiski v trezorskem delu razstavišča in izvirni tiski, F:imili, reprinti knjig in zemljevidov ter posnetki iz različnih materialov na panojih v odprtem delu razstavišča.

Razstavo sta avtorsko pripravila: dr. Mihael Glavan (izbor in vsebina), in Dušan Podgornik (postavitev in oblikovanje)
 

slika
slika
slika
slika
slika

 

 8. junij 2006 - 1. julij 2006


ANTON AŠKERC – RAZSTAVA OB 150. LETNICI ROJSTVA

Čeprav je Aškerčev literarni opus danes izgubil precejšen del popularnosti in vrednosti, ki so mu jih pripisovali njegovi sodobniki, pesnik prav gotovo še vedno upravičeno velja za eno izmed najbolj zanimivih osebnosti v slovenski literarni in kulturni zgodovini iz konca 19. stoletja.

Kljub današnji »nemodernosti« pa Aškerc v slovenski literarni zgodovini vendarle zaseda pomembno mesto. V poeziji se je od prvih lirskih poskusov kasneje popolnoma preusmeril v pesniško pripoved, zato ga lahko še vedno upravičeno imenujemo najbolj izrazitega slovenskega epskega pesnika. Najbolj uspele Aškerčeve balade, kot so recimo Mejnik, Brodnik in Mutec Osojski, so postale del narodnega literarnega kanona. Dragocen je tudi njegov uredniški prispevek, saj je bil med drugim urednik Ljubljanskega zvona ter pomembnih knjižnih izdaj Prešernovega in Kettejevega dela ter antologije ruskega pesništva.

Avtor razstave: mag. Marijan Rupert
Ogled razstave: Razstavna dvorana NUK,
od ponedeljka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah od 9. do 14. ure.
 

slika

 

 4. maj 2006 - 3. junij 2006


80. OBLETNICA
AKADEMSKEGA PEVSKEGA ZBORA TONE TOMŠIČ

Akademski pevski zbor Tone Tomšič praznuje v letu 2006 častitljivo 80. obletnico svojega delovanja. V teh letih je bistveno vplival na razvoj in kakovost slovenske zborovske ustvarjalne in poustvarjalne dejavnosti. Razstava izbranega arhivskega gradiva, dokumentov, skladateljskih rokopisov, plakatov, sporedov, fotografij in zvočnih zapisov bo skušala kronološko osvetliti prehojeno pot - vzpone, spuste in uspehe, ki so v slovenski zborovski tvornosti puščali vidne »apezejevske« sledi.

Otvoritev razstave: v četrtek, 4. maja 2006 ob 19. uri
Avtorica razstave: mag. Simona Moličnik-Šivic
Ogled razstave: Razstavna dvorana NUK,
od ponedeljka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah od 9. do 14. ure.
 

slika

 

 6. april 2006 - 29. april 2006


Otvoritev razstave: v četrtek, 6. april 2006, ob 12. uri.


HREPENENJE IN LJUBEZEN DO DOMOVINE

Številni izseljenci, ki so zapustili domovino maja 1945, so odšli na pot trdno prepričani, da odhajajo le za krajše obdobje - da se umirijo razmere v domovini. Toda za veliko večino od njih, je ta začasnost postala – odhod za vedno. V tujem svetu so si ustvarili nove pogoje za življenje.

Številni med njimi so dosegli najvišje znanstvene naslove in se uvrstili med visoko priznane strokovnjake. Med te lahko uvrstimo tudi univerzitetna profesorja – dr. Rada L. Lenčka in dr. Jožeta Velikonjo, ki sta doštudirala in poučevala v ZDA. Toda kljub temu sta vseskozi vzdrževala sorodstvene, prijateljske in strokovne stike tudi z domovino.
Dr. Rado L. Lenček (1921-2005) – jezikoslovec, slavist, kulturni zgodovinar in etnolog, je kot profesor poučeval na Columbijski univerzi v New Yorku. Je avtor številnih knjig in znanstvenih člankov in ob tem strokovnem delu si je ustvaril tudi izredno bogato zasebno knjižnico v kateri je preko 4000 knjig – največ iz področja primerjalnih študij slovanskih jezikov.

Dr. Jože Velikonja (1923) – geograf, je kot profesor poučeval na univerzi Washington v Seattlu. Večino svojega dela je posvetil proučevanju evropske imigracije v ZDA – zlasti Italijanov, Poljakov in Slovencev. Je avtor številnih znanstvenih knjig in člankov iz tega področja.
Oba znanstvenika sta se odločila, da svoje bogato študijsko gradivo, rokopise, korespondenco in drugo pomembno gradivo (dr. Lenček pa tudi svojo bogato knjižnico), podarita Narodni in univerzitetni knjižnici, kjer bo na razpolago tistim, ki bodo želeli nadaljevati njuno strokovno delo.

Na razstavi je predstavljen samo del te bogate rokopisne dediščine, brez katere bi bila naša kultura in znanost zagotovo zelo osiromašena.

Avtorica razstave: mag. Rozina Švent
Ogled razstave: Razstavna dvorana NUK, od ponedeljka do petka
od 9. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 14. ure.
 

 

 9. marec 2006 - 1. april 2006


Otvoritev razstave: v četrtek, 9. marec 2006, ob 12. uri.

ATELJEJSKI FOTOGRAFI NA SLOVENSKEM (1859-1919)

Razstavljene so fotografije prvih slovenskih in tujih poklicnih ateljejskih fotografov med letoma 1859, ko je fotograf Ernest Pogorelc postavil prvi atelje v Ljubljani, pa vse do leta 1919. To je obdobje razcveta ateljejske fotografije pri nas.
Predstavljenih je več kot 50 ateljejev v Sloveniji (Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Ptuj, Bled, itd.) z več kot 300 portretnimi fotografijami (predvsem studijska– portretna fotografija pa tudi krajinska, gorska in dokumentarna).

Razstavljeno fotografsko gradivo je dostopno tudi na DVD, ki ga lahko kupite na razstavi.

Avtorice razstave: Irena Majcen, Meta Grgantov, mag. Renata Šolar
Prostor razstave: Razstavna dvorana NUK
Odprto: od ponedeljka do petka od 11. do 17. ure, ob sobotah od 10. do 14. ure

Razstava bo odprta od četrtka 9. marca 2006 do sobote 1. aprila 2006
 

slika

 

 14. februar 2006 - 4. marec 2006


PODOBA S SILHUETE
OB 250 LETNICI ROJSTVA ANTONA TOMAŽA LINHARTA

Letos mineva četrt tisočletja od rojstva Antona Tomaža Linharta, avtorja ponarodelih Micke in Matička ter prve znanstveno-kritične zgodovine Slovencev.
Dramatik, zgodovinar, pesnik, prevajalec, gledališčnik, pedagog, škofijski arhivar, protokolist pri kresiji, šolski nadzornik, tajnik deželnih stanov, gubernijski tajnik, snovalec načrta za ustanovitev javne znanstvene knjižnice v Ljubljani, član Zoisovega razsvetljenskega kroga, član Academie operosorum, član Kranjske kmetijske družbe, cistercijan, verjetno tudi framason, – vse to in še kaj se skriva za podobo s silhuete.
Njegovo delovanje na tako raznolikih področjih bo skušala osvetliti tudi razstava, na kateri bo na ogled gradivo, ki ga hranimo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani.

Avtor razstave: Samo Kristan (NUK)
Prostor razstave:
Razstavna dvorana NUK
Odprto: od ponedeljka do petka od 9. do 20. ure,
             ob sobotah od 9. do 14. ure.

Razstava bo odprta od torka 14. februarja 2006 
do sobote 4. marca 2006 vsak dan razen nedelje
 

slika

 

 21. januar 2006 - 1. februar 2006


VANDA OMEJC in GABRIELA ŽELEZNIK

Vas vljudno vabiva na otvoritev razstave MANDAL

v soboto, 21. januarja 2006 ob 10.00 uri
v Narodni in univerzitetni knjižnici,
Turjaška 1, v Ljubljani.

Govornik bo dr. Zmago Šmitek, prof.,
mednarodno priznani poznavalec mandal,
dobitnik Murkovega priznanja.

Vstop prost. Vljudno vabljeni.

Razstava bo odprta do srede 01. februarja 2006 vsak dan razen nedelje
od 10.00 do 18.00, v soboto od 9.00 do 14.00,
ter 01. 02. 2006 do 13.00.
 

slika

slika