torek, 27.12.2011
VABIMO VAS NA VEČERNI ŠTUDIJ V NUK
Prisluhnili smo želji študentov Univerze v Ljubljani, zato v letu 2012 v času izpitnih obdobij podaljšujemo odprtost čitalniških prostorov NUK, in sicer do 22.00. Od torka 3. januarja do srede 29. februarja 2012 bodo v času podaljšane odprtosti, tj. po 20.00, uporabnikom na voljo:

• študijski prostori (196 sedežev v Veliki čitalnici in prostoru za skupinsko učenje),

• dostop do brezžičnega omrežja,

• dostop do elektronskih informacijskih virov,

• možnost vračanja izposojenega čitalniškega gradiva,

• garderoba.

Odprtost Velike čitalnice in prostora za skupinsko učenje v januarju in februarju 2012:
            pon. – pet.: 8.00–22.00
            sob.: 9.00–14.00

Odprtost kavarne NUK v januarju in februarju 2012:
           pon. – pet.: 8.00–21.30  
           sob.: 9.00–14.00

Zaradi zagotavljanja varnosti zgradbe in knjižnične zbirke bodo lahko po 20.00 čitalniške prostore uporabljali le obiskovalci, ki bodo v knjižnico vstopili do 20.00 ure.

Več informacij lahko najdete v »Navodilih za obiskovalce«.

sreda, 21.12.2011
DELOVNI ČAS MED BOŽIČNIMI IN NOVOLETNIMI PRAZNIKI
V zadnjih dneh letošnjega leta bo Narodna in univerzitetna knjižnica odprta po običajnem delovnem času, z izjemo naslednjih dni:

Vsem uporabnicam in uporabnikom pa želimo čimveč toplih prazničnih trenutkov ter srečno in znanja polno leto 2012!

četrtek, 8.12.2011
ROKOPISNA ZAPUŠČINA DUŠANA PIRJEVCA
Delo literarnega znanstvenika, impresivnega profesorja primerjalne književnosti in odmevnega misleca Dušana Pirjevca ni izjemnega pomena le za slovensko literarno vedo, temveč je nadvse ključen segment v konstituiranju modernega humanizma na Slovenskem v 60. in 70. letih 20. stoletja. Rokopisno gradivo, predvsem predavanja, delovno gradivo, korespondenca in osebni dokumenti, natančneje osvetljuje Pirjevčevo znanstveno pot, ki zaradi prezgodnje smrti leta 1977 v marsikaterem pogledu ostaja neraziskana do danes.

Zapuščino sta knjižnici podarili Alenka Pirjevec in Ira Ratej, za kar se jima iskreno zahvaljujemo!

torek, 6.12.2011
ISKANJE PO VSEBINI VIDEO GRADIVA  
Želja, da portalu Digitalne knjižnice Slovenije dodamo novo dimenzijo, ki bi tudi ‛klasično‛‛ ponudbo elektronskega gradiva v knjižnicah obogatila z do sedaj nepreseženo dodano vrednostjo, je zorela kar nekaj časa. Z novo komponento – uporabno vključitvijo video vsebin – pa je vsekakor tudi dosežena.

Ideja iskanja po video gradivu izhaja iz glavne ovire uporabnosti video vsebin: pregledovanje le-teh je podobno pregledovanju mikrofilmov – analogno in počasno. Pomoč nastopi v podnapisih. RTV Slovenija, za potrebe ljudi s posebnimi potrebami, podnaslavlja veliko oddaj, ki nastajajo v njihovi lastni produkciji. Tako je ideja dobila kar dva odgovora na zastavljena vprašanja. Vprašanje tematike gradiva je bilo rešeno v smeri osrednjih televizijskih dnevnikov, ki so še kako pomemben vir za zgodovinarje, raziskovalce in študente, pa tudi za širšo zainteresirano javnost..

Projekt je terjal veliko energije in znanja. Potrebno je bilo razviti nov vmesnik za pregledovanje video vsebin, infrastrukturo za indeksacijo podnapisov ter časovno povezovanje med tekstovnim indeksom in video gradivom. Potrebno je bilo zagotoviti tudi enotnost iskanja – torej, da uporabnik ne opazi razlike med iskanjem po video gradivu in ostalem gradivu na dLib.si. V knjižničnem okolju je to izredno zapleten proces, saj je heterogenost gradiva zelo velika. V izogib problemom s sinhronizacijo in podvajanju vsebin se video vsebine predvajajo s portala MMC RTVSLO.

Ker je bil začetek uspešen, so nam z RTV posredovali celotno zbirko video gradiv na temo 20. obletnice osamosvojitve Slovenije. Slednja je luč na portalu Digitalne knjižnice Slovenije ugledala na Ta veseli dan kulture v soboto, 3.12.2011, dan pred prvimi predčasnimi državnozborskimi volitvami v Sloveniji.

V Narodni in univerzitetni knjižnici seveda nismo prvi, ki smo se lotili indeksacije podnapisov, smo pa verjetno edini v Evropi, ki ponujamo tak servis znotraj knjižničnih storitev. Upamo, da boste funkcionalnost in uporabnost iskanja po vsebini video gradiva prepoznali tudi vi, vsekakor pa predvsem, da boste s pridom izkoriščali prednosti, ki jih omogoča. Podrobnejšo predstavitev pa si boste lahko prebrali v prispevku Tineta Muska v naslednji številki revije Knjižničarske novice.

petek, 2.12.2011
POROČILO O TESTNEM PODALJŠANJU ODPIRALNEGA ČASA  
CTK in NUK sta v septembru oziroma v oktobru 2011 testno podaljšala odpiralni čas čitalniških prostorov. Čitalnice CTK so bile obiskovalcem na voljo do 24.00, Veliko čitalnico in prostor za skupinsko učenje v NUK pa so lahko uporabljal do 22.00. Namen testiranja je bil zbrati podatke o tem, kako bi podaljšanje odpiralnega časa vplivalo na obstoječe delovne procese in katere ovire se pojavljajo pri tem, in sicer z vidika prostorskih, kadrovskih in finančnih pogojev knjižnic. Zanimalo nas je tudi, v kolikšnem številu bi uporabniki obiskovali čitalniške prostore v času podaljšane odprtosti, katere storitve bi uporabljali ter kakšno bi bilo njihovo zadovoljstvo v primeru, da bi se knjižnici odločili za podaljšanje odpiralnega časa.

Na osnovi rezultatov projekta knjižnici v letu 2012 načrtujeta podaljšanje odprtosti čitalniških prostorov. CTK bo omogočil njihovo uporabo od ponedeljka do petka od 7.30 do 24.00 ter spremenil odpiralni čas ob sobotah, NUK pa bo predvidoma podaljšal odprtost čitalniških prostorov v izpitnih obdobjih (januar in februar, maj in junij ter september, ko bodo sedeži v Veliki čitalnici in v prostoru za skupinsko učenje med ponedeljkom in petkom uporabnikom na voljo od 8.00 do 22.00.

Celotno poročilo o testnem obdobju s sklepi vodstev obeh knjižnic je objavljeno na portalu dLib.si, lahko pa si preberete skrajšano poročilo.

ponedeljek, 28.11.2011
DAN ODPRTIH VRAT SLOVENSKE KULTURE
V soboto, 3. decembra 2011, bodo slovenske kulturne ustanove praznovale Ta veseli dan kulture, dan odprtih vrat slovenske kulture. Dogodkom in prireditvam se bomo pridružili tudi v Narodni in univerzitetni knjižnici. Vabimo Vas, da nas obiščete od 9. do 17. ure in se udeležite dogodkov, ki smo jih pripravili:

9.00 - 14.00: Amnestija za zamudnike (vračilo gradiva brez plačila zamudnine in opomina)
9.00 - 14.00: Ogledi NUK za uporabnike s posebnimi potrebami (po predhodnem dogovoru)
9.00 - 14.00: Prikaz izdelave e-knjige in storitve EOD
11.00 - 16.00: Vodeni ogledi knjižnice
11.45 – 13.00: PREDSTAVITEV NOVOSTI  (sejna soba):  mEga iskalnik, spletni arhiv NUK, integracija video vsebin portala MMC in portala dlib.si (realizacija iskanja po polnem besedilu video vsebin)

PREDSTAVITVE POSEBNIH ZBIRK K
10.00 - 10.30 Kartografska in slikovna zbirka
12.15 - 13.00 Rokopisna zbirka NUK
13.00 - 13.30 Glasbena zbirka NUK
13.30 - 14.00 Zbirka tiskov Slovencev zunaj meja RS

Vljudno vabljeni!

četrtek, 24.11.2011
DEBATNA KAVARNA - ŽIVA DELA PRETEKLOSTI
V okviru 27. slovenskega knjižnega sejma bo 24. novembra v Cankarjevem domu potekala debatna kavarna Živa dela preteklosti - digitalne izdaje slovenske književnosti. Izdajanje najstarejših del slovenske književnosti (od 16. do 18. stoletja) sodi v zadnjem desetletju med manj izpostavljena, toda pereča področja slovenskega založništva. Edicije se namreč spričo izdajateljske in finančne zahtevnosti ne morejo nadejati niti polne subvencije s strani države, zagotovo pa ne sprejemljive ekonomske (ne)uspešnosti na strani morebitnega komercialnega izdajatelja. Na Slovenskem so pristopi različni: faksimile, znanstveno-kritična izdaja (Zbrana dela Primoža Trubarja), neobdelan sken objava, publiciranje v spletnem formatu (html) ipd., vsi koncepti pa niso nujno znanstveni niti uspešni ne uglašeni z najsodobnejšimi evropskimi pristopi zadevnem področju. Ker tovrstne objave zaradi starosti tiskov njihove redkosti ter povečini slabe ohranjenosti opravljajo tudi pomembno arhivsko in tako kulturotvorno funkcijo, je pomembnost tovrstnega izdajateljstva za Slovence na dlani.

Problematiko bodo z ozirom na najnovejše evropske prakse predstavili: : mag. Zoran Krstulović (pomočnik direktorice NUK)
- mag. Marijan Rupert (Rokopisni oddelek NUK)
- doc. dr. PhDr. Jonatan Vinkler (glavni urednik Zbranih del Primoža Trubarja; ; moderator)

Vljudno vabljeni!

sreda, 23.11.2011
TRUBARJEVA PRIZNANJA 2011
V ponedeljek, 28. novembra 2011, bomo v Narodni in univerzitetni knjižnici podelili Trubarjeva priznanja za pomembne prispevke k ohranjanju slovenske pisne kulturne dediščine. Priznanja od leta 2008 vsako leto podeljuje Narodna in univerzitetna knjižnica, prejmejo pa ga tisti posamezniki in pravne osebe, ki so pomembno prispevali oziroma imajo pomembne zasluge za varovanje in ohranjanje nacionalne pisne kulturne dediščine. V minulih letih so priznanja tako prejeli: Mercator d.d., dr. Mihael Glavan, prof. Tonka Menart (v letu 2008), prof. ddr. Nataša Golob, prof. France Pibernik, dr. Rozina Švent (v letu 2009) in mag. Jasna Hrovat, prof. dr. Marijan Smolik (v letu 2010).

četrtek, 18.11.201111
ZORKO SIMČIČ PRAZNUJE 90 LET
Dolga in plodna je pot Zorka Simčiča, ki ga brez pridržka lahko imenujemo za najmladostnejšega slovenskega romanopisca. Mlada leta je preživel v Mariboru, kamor je njegova družina je pribežala s Primorske. Kljub težki begunski usodi je ohranila veselje do življenja, branja, prepevanja in gledališča. V štajerski prestolnici je obiskoval gimnazijo, nato učiteljišče in se leta 1941 kot prostovoljec pridružil jugoslovanski armadi. Po njenem razpadu je nadaljeval in končal šolanje v Ljubljani, vmes pa je bil za nekaj mesecev odpeljan v Gonars. Pod psevdonimi je objavljal v raznih revijah, leta 1943 pa je še ne dvaindvajsetleten objavil svoj prvi roman Prebujenje in zanj prejel Prešernovo nagrado mesta Ljubljane.

Meddobje, pisal je še v druge publikacije, sestavljal besedila za razne prireditve in proslave, predaval in poučeval srednješolce. Leta 1994 se je po dolgih letih begunstva vrnil v domovino in se z družino naselil v Ljubljani.

Ves čas je pisal, objavljal pesmi, prozo in sestavke o družbenih temah, vendar smo ga slovenski bralci smeli (ponovno) srečati šele konec osemdesetih let, ko so slovenske založbe začele ponatiskovati njegova v tujini izdana dela. Z romanom m Človek na obeh straneh stene, za katerega je leta 1993 prejel nagrado Prešernovega sklada, dramama Zgodaj dopolnjena mladost in Tako dolgi mesec avgust, ter številnimi drugimi deli, nedvomno sodi v vrh slovenske literature, nestrpno pa že pričakujemo njegov dolgo napovedani roman Poslednji deseti bratje, ki naj bi izšel v naslednjih tednih.

Narodna in univerzitetna knjižnica se pridružuje čestitkam ob pisateljevem visokem jubileju. V ta namen smo v avli pred Veliko čitalnico razstavili njegova dela, vabljeni k ogledu!

četrtek, 3.11.2011
DIGITALIZACIJA EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE - POZIV EVROPSKE KOMISIJE DRŽAVAM ČLANICAM
Evropska komisija je sprejela priporočilo, s katerim države članice EU poziva, naj okrepijo prizadevanja in združijo vire pri digitalizaciji kulturne dediščine ter vanjo vključijo zasebni sektor. To je bistveno, saj bo tako postala kulturna dediščina širše dostopna in bomo tako pospešili rast evropskih ustvarjalnih sektorjev. Digitalizirano gradivo mora biti dostopno preko Europeane, evropske digitalne knjižnice, arhiva in muzeja. V priporočilu Komisija države članice tudi spodbuja, da pripravijo načrte in sklenejo partnerstva za vnos 30 milijonov vsebin v Europeano do leta 2015, da na spletu objavijo več avtorsko zaščitenega gradiva in na trgu nedostopnega gradiva ter prilagodijo nacionalno zakonodajo in strategije za zagotavljanje dolgoročne hrambe digitalnega gradiva. Europeana je ob ustanovitvi leta 2008 vsebovala 2 milijona vsebin, zdaj pa jih vsebuje več kot 19 milijonov in vse so dostopne preko bolj neposrednega in interaktivnega vmesnika. Da bi bila zastopanost prispevkov iz vse Evrope bolj uravnotežena, je Komisija v priporočilu določila tudi okvirne cilje glede minimalne količine vsebin, ki naj bi jih posamezne države članice prispevale do leta 2015. Sedanji delež vsebin iz Slovenije v Europeani znaša 1,3 %, zastavljeni cilj za Slovenijo pa je 318.000 vsebin.
Narodna in univerzitetna knjižnica je partnerica Europeane vse od leta 2008. Preko Europeane je že sedaj dostopnih 240.000 digitalnih vsebin iz Slovenije, od tega je NUK prispeval 205.000 digitalnih objektov.

Več informacij je na voljo v sporočilu za medije.

sreda, 2.11.2011
DIREKTOR BNF BRUNO RACINE NOVI PREDSEDNIK UPRAVNEGA ODBORA FUNDACIJE EUROPEANA
Direktor Nacionalne knjižnice Francije Bruno Racine je nasledil Elisabeth Niggemann na mestu predsednika Upravnega odbora Fundacije Europeana. Več informacij si lahko preberete v angleškem sporočilu za javnost.

petek, 28.10.2011
OBVESTILO O ZAKLJUČKU TESTNE ODPRTOSTI ČITALNIŠKIH PROSTOROV NARODNE IN UNIVERZITETNE KNJIŽNICE
Po uspešno končanem testnem obdobju podaljšanja odprtosti čitalniških prostorov, ki je potekalo v Centralni tehniški knjižnici Univerze v Ljubljani v mesecu septembru, testiranje daljšega odpiralnega časa čitalnic ob koncu meseca oktobra zaključuje še Narodna in univerzitetna knjižnica. Knjižnici bosta pripravili skupno poročilo o projektu in v naslednjem letu poskušali zagotoviti pogoje za podaljšano odprtost njunih čitalnic vsaj v izpitnih obdobjih. Vsem, ki ste nas obiskali v večernih urah, se zahvaljujemo za sodelovanje v projektu in vas vabimo, da ostanete naši obiskovalci tudi naprej. O rezultatih projekta, ki ga izvajamo, vas bomo tekoče obveščali prek spletne strani.

sreda, 26.10.2011
V TEKU MEDNARODNI PROJEKT ENUMERATE
Narodna in univerzitetna knjižnica že od februarja 2011 sodeluje v mednarodnem projektu ENUMERATE, katerega cilj je priprava enotne metodologije za merjenje digitalizacije kulturne dediščine. Projekt bo trajal tri leta, konzorcij pa povezuje ustanove iz devetih evropskih držav.

Več informacij o projektu si lahko preberete TUKAJ.

ponedeljek, 17.10.2011
PODELJENA NOBELOVA NAGRADA ZA KNJIŽEVNOST 2011
Nobelov nagrajenec za književnost za leto 2011 je švedski pesnik

TOMAS GÖSTA TRANSTRÖMER (1931).

Iz utemeljitve: "V svoji literaturi nam z zgoščenimi, prosojnimi podobami ponuja svež pristop k resničnosti."

Vabljeni k ogledu priložnostne vitrine v avli pred Veliko čitalnico NUK!

torek, 27.09.2011
OBVESTILO O TESTNEM PODALJŠANJU ODPRTOSTI ČITALNIŠKIH PROSTOROV NARODNE IN UNIVERZITETNE KNJIŽNICE
Na podlagi pobude Študentskega sveta Univerze v Ljubljani in rezultatov ankete Uporaba čitalniških prostorov ter čitalniških storitev NUK in CTK knjižnici proučujeta možnosti za podaljšanje odprtosti njunih čitalniških prostorov. V okviru projekta bo izvedena evalvacija testnega podaljšanja odprtosti, in sicer v CTK v mesecu septembru, v NUK pa v mesecu oktobru 2011.

Od torka 4. do petka 28. oktobra 2011 bodo v času podaljšane odprtosti, tj. po 20:00, uporabnikom na voljo:

• študijski prostori (196 sedežev v Veliki čitalnici in prostoru za skupinsko učenje),
• dostop do brezžičnega omrežja,
• dostop do elektronskih informacijskih virov,
• vračanje izposojenega čitalniškega gradiva in
• garderoba.

Zaradi zagotavljanja varnosti zgradbe in knjižnične zbirke bodo lahko po 20:00 čitalniške prostore uporabljali le obiskovalci, ki bodo v knjižnico vstopili do omenjene ure (več si lahko preberete v »Navodilih za obiskovalce«).

Vabimo vas k obisku in študiju v naših prostorih!

sreda, 07.09.2011 07.09.2011
OBISKA ALBERTA MANGUELA
V okviru 28. mednarodnega literarnega festivala Vilenica je v Narodni in univerzitetni knjižnici gostoval znani argentinsko-kanadski pisatelj in strokovnjak za zgodovino knjige Alberto Manguel. Na predvečer festivala je imel skupaj s filozofom in pesnikom Gorazdom Kocijančičem v Veliki čitalnici nastop, ki ga je vodil publicist Samo Rugelj. Oba posebna povabljenca Vilenice sta brala iz svojih del ter odgovarjala na vprašanja moderatorja.

Naslednji dan si je Alberto Manguel na lastno prošnjo z velikim zanimanjem ogledal še Zbirko rokopisov in redkih tiskov, kjer ga je nekaj izbranih srednjeveških kodeksov tako navdušilo, da je obljubil, da se v prihodnosti vsekakor še vrne na študijski obisk v NUK.

Njegova obsežna študija Zgodovina branja je bila v slovenščino prevedena že leta 2007, letos pa je prav pred kratkim izšla še knjiga Knjižnica ponoči.

ponedeljek, 29.8.201111
SUPRASELJSKI KODEKS DANES
V okviru projekta UNESCO za ponovno združitev Supraseljskega kodeksa, ki velja za enega od najpomembnejših spomenikov v stari cerkveni slovanščini, je v Sofiji med 19. in 20. avgustom potekala mednarodna konferenca z naslovom The Tenth-Century Cyrillic Manuscript Codex Suprasliensis.

Stran konference kjer lahko prelistate digitalno rekonstruirani rokopis: http://csup.ilit.bas.bg.

VEČ

četrtek, 25.8.2011
RAZSTAVA BARA REMEC - ILUSTRATORKA GOSTUJE NA OPČINAH NAD TRSTOM
Razstava o ilustratorskem opusu ene najpomembnejših slovenskih izseljenskih slikark, Bare Remec, ki je bila v letošnjem juniju na ogled v NUK, bo gostovala na Opčinah nad Trstom. V času med 20. avgustom in 4. septembrom si jo lahko ogledate v Zinkovem domu (Via di Prosecco), vsak dan med 17. in 19. uro. Odprta bo tudi v času 46. študijskih dnevov Draga, ki jih organizira Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. Vabljeni k ogledu!

četrtek, 11.8.2011
UPORABA ČITALNIŠKIH PROSTOROV TER ČITALNIŠKIH STORITEV NUK IN CTK
V začetku maja 2011 smo vas povabili k izpolnjevanju spletnega anketnega vprašalnika o uporabi čitalniških prostorov ter čitalniških storitev Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) in Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani). Vsem, ki ste se odzvali, se za sodelovanje najlepše zahvaljujemo. Celotno poročilo o rezultatih ankete s sklepi vodstev obeh knjižnic je objavljeno na portalu dLib.si (http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-5LXMW8PI), lahko pa si preberete skrajšano poročilo.

sreda, 29.6.2011
»DOBRODOŠLI DOMA« tudi v NUK – 1. julij 2011
Tudi v Narodni in univerzitetni knjižnici se pridružujemo velikemu vseslovenskemu praznovanju, ki obeležuje 20 let naše samostojnosti in bo na ljubljanskih ulicah združil Slovence iz domovine in sveta. 1. julija 2011 ste tako še posebej vabljeni v NUK:

9.00 – 15.00 Dan odprtih vrat Zbirke tiskov Slovencev zunaj Republike Slovenije
(soba 206, 2. nadstropje)

V NUK skrbno zbiramo in hranimo stvaritve slovenskega naroda, tudi tiste, ki ne nastanejo v matični domovini. Za tovrstno gradivo skrbi poseben oddelek – Zbirka tiskov Slovencev zunaj RS, ki bo 1. julija odprla svoja vrata še bolj na stežaj. Zbirka je naslednica skrivnostnega D-fonda, za katerega so v letih 1945 do 1991 veljala posebna pravila dostopa. Prijazno povabljeni na obisk med 9.00 in 15.00!

11.00 voden ogled NUK
(vodenje bo v v slovenskem (po želji tudi v angleškem) jeziku; zbirno mesto pritličje pred prodajalno/recepcijo NUK)

12.00 Slovenci po svetu tudi na spletu – predstavitev prvih dveh izseljenskih publikacij, Meddobja in Zbornika Svobodne Slovenije, ki sta v celoti dostopni na portalu Digitalne knjižnice Slovenije www.dlib.si
(sejna soba NUK, 1. nadstropje)

Pod naslovom Slovenci po svetu tudi na spletu se skriva nadvse aktualna predstavitev prvih dveh izseljenskih revij, ki sta v celoti dostopni na spletu, najdete ju na portalu Digitalne knjižnice Slovenije www.dLib.si. To sta pomembna literarna in kulturna slovenska revija Meddobje, ki v Argentini izhaja že od leta 1954 ter v letih 1949 do 1975 izhajajoč Zbornik Svobodne Slovenije, ki je izvrsten pomnik časa, prava mala enciklopedija in neponovljiv vir za poznavanje ljudi, zgodovinskih dejstev in družbenih gibanj. Njuno digitalizacijo smo izvedli s pomočjo sredstev Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Od 1. do 28. avgusta bo na ogled razstava Slovenci po svetu v času osamosvajanja, pripravlja jo Izseljensko društvo Slovenija v svetu (avla pred Veliko čitalnico; med tednom med 9.00 in 20.00, ob sobotah od 9.00 do 18.00, ob nedeljah od 10.00 do 18.00)

Lepo vabljeni!

torek, 7.6.2011
BEREM, BEREŠ, BEREMO
V sredo, 8. junija 2011, pripravljamo novo predavanje in pogovor, tokrat smo v našo družbo povabili dr. Anjo Dular, ki bo predstavila podatke o branju in nasvete zanj od protestantizma do začetka 20. stoletja.
Vljudno vabljeni v Razstavno dvorano NUK ob 20.00.

petek, 3.6.2011
SUPRASELJSKI KODEKS PONOVNO ZDRUŽEN
Ravnateljica Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK), ga. Mateja Komel Snoj, je 31. maja 2011 podpisala pogodbo o sodelovanju pri virtualni združitvi Supraseljskega kodeksa z bolgarsko Akademijo znanosti v Sofiji (BAN). Več

četrtek, 2.6.2011
TEMATSKA ŠTEVILKA REVIJE KNJIŽNICA
Pri reviji Knjižnica je izšla tematska številka »Trajno ohranjanje digitalnih virov v Sloveniji«, ki prinaša recenzirane prispevke z istoimenske konference, ki jo je leta 2010 organiziral NUK.
Vabimo vas tudi, da razvoj področja spremljate tudi na tem spletnem mestu.

petek, 20.5.2011
NUK NA SEJMU LIBER.AC
Liber.ac je nov tip knjižnega sejma, ki povezuje različne izvajalce s področja izdajanja, promocije in distribucije akademske knjige. Namen sejma je opozarjati na raznolikost in visoko kakovost slovenske znanstvene produkcije, hkrati pa približati akademsko knjigo širši zainteresirani javnosti.

Na sejmu akademske knjige »Liber.ac« bo s prodajo svojih publikacij prvič sodeloval tudi NUK.

Razstavljalci so člani Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru, Univerze na Primorskem, Univerze v Novi Gorici, svoje publikacije pa predstavlja tudi nekaj samostojnih inštitutov, društev in znanstvenoraziskovalnih centrov.

Še posebej vas opozarjamo na bogat in raznovrsten sejemski spremljevalni program, iz katerega izpostavljamo:

• Okroglo mizo o elektronski knjigi v akademskem založništvu na kateri bo sodeloval tudi mag. Zoran Krstulović (torek, 24. maj 2011 ob 11.00, Modra soba FF)
• Predstavitev digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani z oddaljenim dostopom (četrtek, 26. maj 2011 ob 11.00, park).

petek, 22.4.2011
FOTOGRAFIJE FRANA KRAŠOVCA: ŠTIRJE LETNI ČASI
V Kartografski in slikovni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice smo prejeli v dar fotografije enega najvidnejših slovenskih fotografov, ki je deloval pred drugo svetovno vojno – Frana Krašovca (1892-1969). Fotografije nam je podarila Narodna galerija. Okrog 1 000 črnobelih fotografij enakega formata (14 x 9,4 cm), sistematično urejenih in oštevilčenih, je razdeljenih v štiri sklope, za katere na podlagi motivike domnevamo, da spadajo v ciklus Štirje letni časi, ki ga je Fran Krašovec ustvarjal v petdesetih letih 20. stoletja. Približno dve tretjini fotografij je iz njegovega zadnjega ustvarjalnega obdobja, kjer je skozi objektiv na impresiven način v ptičji perspektivi podajal vedute mesta Ljubljane, zagotovo pa vsaj ena tretjina, po motiviki raznolikih fotografij, pripada zgodnejšemu ustvarjalnemu obdobju, ki jih je avtor premišljeno vključil v predstavitev posameznih letnih časov.

Fran Krašovec se je s fotografijo ukvarjal že pred prvo svetovno vojno. Njegova ustvarjalna pot je vodila po vseh sodobnih tokovih v fotografiji. V začetku je sledil smeri pikturializma, se motivno poglabljal tako v naravo kot kasneje v človeka ter fotografiral vsakdanje objekte. Za svoja dela je prejel številne nagrade ter večino svojih fotografij objavljal v tedanjem periodičnem tisku (Mladika, Jutro, Življenje in svet itn.).

Celotni fotografski opus Frana Krašovca bomo javnosti predstavili v obliki virtualnih razstav, ki se bodo vrstile čez vse leto, in sicer ob prihodu vsakega letnega časa posebej. Začenjamo z 250 fotografijami pomladi, ki si jih lahko ogledate TUKAJ.

sreda, 20.4.2011
ZGODOVINA KNJIGE IN BRALNA KULTURA NA SLOVENSKEM
(OD NJENIH ZAČETKOV DO DANES)
V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani pripravljamo v letu 2011 cikel večernih predavanj in pogovorov s skupnim naslovom Zgodovina knjige in bralna kultura na Slovenskem (od njenih začetkov do danes). Posamezni večeri bodo obravnavali specifična področja vezana na zgodovinske avtorje; knjižne vsebine in tematike; knjižno formo, produkcijo in založništvo; branje in bralne navade Slovencev; ter druge fenomene iz zgodovine medijev in pisne kulturne dediščine pri nas v obdobju od srednjega veka do moderne dobe.

S tem se bo oblikoval širši interdisciplinarni spekter dognanj, ki bodo povezala in na novo oblikovala dosedanja razmišljanja in raziskovanja vezana na omenjena področja.

K poslušanju vabimo profesorje in študente, raziskovalce in vse, ki jih skriti svet besede še posebej zanima.

ponedeljek, 4.4.2011
PODPISAN SPORAZUM O SODELOVANJU MED NUB BIH IN NUK
Direktor Narodne in univerzitetne knjižnice Bosne in Hercegovine dr. Ismet Ovčina ter ravnateljica Narodne in univerzitetne knjižnice Mateja Komel Snoj sta s podpisom Sporazuma o sodelovanju nadgradila večletne tesne odnose med obema knjižnicama. Sporazum predvideva nadaljnjo redno izmenjavo relevantnih gradiv kot tudi izmenjavo strokovnjakov in izkušenj, zlasti s področij digitalizacije in informacijske infrastrukture.

petek, 25.3.2011
SUPRASELJSKI KODEKS PREDSTAVILI PREMIERJU VLADIMIRJU PUTINU
Ob obisku predsednika vlade Ruske federacije Vladimirja Putina v Sloveniji smo v Kongresnem centru na Brdu pri Kranju razstavili znameniti Supraseljski kodeks, ki ga hrani NUK in sodi med najstarejše in najpomembnejše starocerkvenoslovanske rokopise. O njegovem izrednem pomenu priča dejstvo, da je bil uvrščen na seznam Unescove svetovne kulturne dediščine. Napisan je bil v prvi polovici 11. stoletja, v lepi cirilični majuskuli. Kodeks je prišel v našo knjižnico po srečnem naključju: Jernej Kopitar si ga je namreč izposodil od ruskega jezikoslovca Mihaila Bobrovskega, po njegovi smrti pa so ga dediči kot del zapuščine prodali ljubljanski licejski knjižnici. NUK sicer hrani le del celotnega rokopisa, druga dva dela sta v nacionalnih knjižnicah v Varšavi in Sankt Peterburgu.

Mednarodna ustanova Forum slovanskih kultur je ob tem dogodku pripravila tudi manjšo priložnostno razstavo in brošuro z informacijami o rokopisu.

Predsednik Putin si je v spremstvu predsednika vlade Republike Slovenije Boruta Pahorja ter predstavnikov NUK in Foruma slovanskih kultur dragoceni rokopis z zanimanjem ogledal in v krajšem neformalnem pogovoru poudaril pomen slovanskih narodov za združeno Evropo ter potrebo po sodelovanju slovanskih držav in kultur. Podprl je tudi idejo o skupnem projektu treh nacionalnih knjižnic, ki med drugim zajema mednarodno razstavo in prevajanje besedila v sodobne jezike, tudi slovenščino.

Supraseljski kodeks je dostopen v digitalizirani obliki na spletnem naslovu:
http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-2YSFUWUS.

torek, 15.3.2011
RATIONALE DIVINORUM OFFICIORUM, nova pridobitev NUK
Fond raritet Narodne in univerzitetne knjižnice je bogatejši za novo dragoceno knjigo: gre za inkunabulo Rationale divinorum officiorum, natisnjeno v Benetkah leta 1487. Pisec tega večkrat izdanega liturgičnega priročnika je bil eden najpomembnejših srednjeveških kanonskih avtorjev Guillelmus Duranti, ki naj bi sodeloval tudi s papežem Gregorjem X. Inkunabula je lepo ohranjena, posebej zanimiva je njena originalna vezava v rdeče usnje z lesenimi platnicami ter ohranjenimi kovinskimi elementi in sponkami. Tiskar je besedilo okrasil z značilnimi beneškimi tiskanimi inicialami. Vsebina knjige je v celoti rubricirana z rdečim črnilom, rubrikator pa je tudi dopisal nekatere manjkajoče iniciale. Knjigi je priložen krajši rokopisni tekst v italijanskem jeziku, ki obsega osem strani.

Izredno redko še naletimo na podobne prvotiske, ki imajo za našo nacionalno kulturo posebej zanimivo provenienco. Iz ročno zapisanega pojasnila v knjigi lahko razberemo, da jo je njen tedanji lastnik furlanskega rodu Alberto de Bertis leta 1705 podaril samostanu očetov kapucinov v Gradišču (Padri Capucini di Gradisca), ki se nahaja na slovenskem jezikovnem področju, tik ob današnji meji z Italijo. Njena kasnejša usoda je bolj nejasna – ker vemo, da so se knjige posameznih redov pogosto selile iz samostana v samostan, lahko najbrž domnevamo, da se je omenjena knjiga znašla nekje v knjižnici kapucinskega samostana v Križu pri Vipavi ali še verjetneje v Krškem. Eden zadnjih lastnikov knjige je bil namreč slikar in kasnejši direktor Posavskega muzeja v Brežicah, Franjo Stiplovšek, ki je na prvi strani tudi vtisnil svoj monogram.

torek, 1.2.2011
MODELI RAZČIŠČEVANJA AVTORSKIH PRAVIC ZA DIGITALIZACIJO
IN/ALI OBJAVO NA DLIB.SI
V okviru projekta dLib.siPlus je v sodelovanju z Institutom za intelektualno lastnino nastala študija Modeli razčiščevanja avtorskih pravic za izbrane skupine avtorskih del za digitalizacijo in/ali objavo na dLib.si, ki je javno dostopna na portalu dLib.si. Študija poleg modelov pokaže tudi na zahtevnost razreševanja pravic.

torek, 26.1.2011
SKLADATI NA NIKOVE VERZE
Pogovor med Nikom Grafenauerjem in sodobnimi slovenskimi skladatelji. Razstavna dvorana NUK, 31. 1. 2011 ob 12. uri

petek, 7.1.2011
VELEPOSLANIŠTVO ŠPANIJE VLJUDNO VABI NA
podelitev nagrade “esAsi”  za najboljši slovenski prevod iz španščine,  v sredo, 12. januarja 2011, ob 19. uri,  v Veliki čitalnici NUK