slika
  kazalo  |  english  |  kontakti
 kaj je rss? slika
Domov > AKTUALNO > Arhiv novic 2012



Zadnje novice

Arhiv novic
Leto 2013
Leto 2012
Leto 2011 
Leto 2010
Leto 2009
Leto 2008
Leto 2007
novinarsko središče


 Kontaktna oseba:

 Helena Ana Drewry
 T: (01) 2001 150
 M: 041 375 636
 F: (01) 4257 293 
 E: helena.drewry@nuk.uni-lj.si



 slika     slika    slika

  digitalna knjižnica

  slika Katalogi NUK
  slika Slovenska bibliografija
  slika Mrežnik
  slika dLib.si
  slika The European Library

 
Arhiv novic 2012

ponedeljek, 31.12.2012
VABIMO VAS NA VEČERNI ŠTUDIJ V NUK
V januarju in februarju bodo čitalniški prostori NUK ponovno odprti do 22.00. Od srede, 2. januarja, do četrtka, 28. februarja 2013, bodo v času podaljšane odprtosti, tj. po 20.00, uporabnikom na voljo:

  • študijski prostori (196 sedežev v Veliki čitalnici in prostoru za skupinsko učenje), dostop do brezžičnega omrežja,

  • dostop do elektronskih informacijskih virov,

  • možnost vračanja izposojenega čitalniškega gradiva,

  • garderoba.

Odprtost Velike čitalnice in prostora za skupinsko učenje v januarju in februarju 2013:
pon. – pet.: 8.00–22.00
sob.: 9.00–14.00

Odprtost kavarne NUK v januarju in februarju 2013:
pon. – pet.: 8.00–21.00
sob.: 9.00–14.00

Zaradi zagotavljanja varnosti zgradbe in knjižnične zbirke bodo lahko po 20.00 čitalniške prostore uporabljali le obiskovalci, ki bodo v knjižnico vstopili do 20.00 ure.

Več informacij lahko najdete v »Navodilih za obiskovalce«.


ponedeljek, 3.12.2012
BLIŽINA DALJAVE - LJUBEZENSKA ZGODBA JOSIPINE TURNOGRAJSKE IN LOVRA TOMANA
Josipina Turnograjska (1833 - 1854) je bila izjemno nadarjena ter za svoj čas nadpovprečno izobražena in razgledana. Napisala je približno trideset povesti in je bila prva, ki je v slovenski književnosti obravnavala motiv Veronike Deseniške. Ohranjenih je le malo njenih pesmi. Bila je dobra pianistka in je tudi sama komponirala.

Objavljala je v Slovenski bčeli in v Zori. Še preden je dopolnila dvajset let, je bila znana, cenjena in celo prevajana v širšem slovanskem svetu prek meja tedanje monarhije. Pisala je izključno v slovenskem jeziku.

Josipina Urbančič - Turnograjska in Lovro Toman, tedaj študent prava, sta se spoznala avgusta 1850. Jeseni, ko se je Lovro vrnil v Gradec, sta si pričela dopisovati in si kmalu izpovedala ljubezen, tikati pa sta se pričela po prvem letu poznanstva. Lovro je Preddvor in grad Turn obiskoval med počitnicami in ob praznikih ter tam ostajal po več dni. Zaljubljenca sta, za tisti čas drzno, hodila na izlete tudi brez spremstva. Njuna zveza, še posebej pa strastno dopisovanje, sta burila opravljive duhove v Preddvoru, Kranju in Ljubljani. Radovedneži so pisma odpirali in precej se jih je izgubilo. Lovro je bil na svojo Josipino zelo ponosen, cenil je njeno razgledanost in občudoval literarno udejstvovanje. Pogosto jo je omenjal v družbi.

Jeseni 1852 je Lovro pričel z odvetniško prakso v Kranju in do načrtovne poroke ju je ločilo manj kot leto dni. Zaradi zemljiške odveze, ki se je prav tedaj odvijala, je Lovro dobil vpogled v premoženjsko stanje turnskega gospostva. Josipino, ki je bila glede družinske posesti prostodušno odkritosrčna, je presenetil z zahtevo po visoki vsoti, ki naj bi jo prinesla v zakon. Vztrajal je pri prodaji gradu Turn in delitvi premoženja med Josipino in njenima bratoma. Josipino je njegovo ravnanje prizadelo. Poroka je bila odložena, dokler ni njen stric v izogib sramoti doti primaknil znatne vsote. Lovro in Josipina sta se poročila 22. septembra 1853. Družina se je s Turna preselila v Gradec.

Josipina Turnograjska, prva slovenska pesnica in pisateljica, je umrla 1. junija 1854 v Gradcu, najverjetneje zaradi zapleta pri porodu. Lovro je njeno smrt dolgo objokoval. Njenemu spominu je posvetil številne pesmi. Zapustil je Gradec in prebival na Turnu in v rodni Kamni Gorici. Leta 1863 se je preselil v Ljubljano in se poročil z Luizo Altman. Avgusta 1870 je umrl za posledicami dolgotrajne bolezni.

V avli pred veliko čitalnico NUK bo do 19. decembra 2012 ogled priložnostna razstava pisem in ostalih gradiv iz življenja Josipine Turnograjske, ki jih hrani Narodna in univerzitetna knjižnica. Digitaliziran izbor ter še nekaj drugih presenečenj pa najdete tudi v novi zbirki Digitalne knjižnice.


petek, 23.11.2012
ZBIRKA PUBLIKACIJ Z AVTOGRAFI
O svojem življenju, če so obstale, pogosto pričajo knjige same. Usoda njihove materialne eksistence nas običajno napotuje na poseben pomen vsebin. Kaj so pomenile svojim lastnikom, komu in zakaj so bile podarjene, kdo in s kakšnim namenom jih je zbral za svojo knjižnico, koga in kako so navdihovale …, o tem nam govore zapisi med platnicami.

Knjige s podpisi, posvetili, opombami in drugimi lastnoročnimi zaznamki avtorjev so imele posebno vrednost že ob ustanovitvi licejske knjižnice. Sistematično zbiranje tovrstnega gradiva se je začelo z nastankom zbirke Redkih tiskov, od leta 2011 pa so publikacije z avtografi uvrščene v novo, ločeno zbirko. V nasprotju z zbirko Redkih tiskov je njen temeljni kriterij pomen avtografa.

Spletna zbirka zajema izbor tiskov z avtografi, ki jih hrani Rokopisna zbirka NUK. Vpisi v knjigah govorijo o medsebojnih stikih slovenskih in tujih literarnih in drugih ustvarjalcev, njihovih nazorih, poetikah, umetnostnih in znanstvenih procesih. Njen namen je poudariti njihov nacionalni literarni, kulturni in zgodovinski pomen.

Zbirko najdete na spletni strani NUK med Katalogi Rokopisne zbirke, oziroma na naslednji povezavi.


 

ponedeljek, 19.11.2012
TOLAŽBA FILOZOFIJE S POPUSTOM NA VOLJO V PRODAJALNI NUK
Boetijeva Tolažba filozofije bo z 20 % popustom na voljo v Prodajalni NUK na dan odprtja razstave (20. novembra 2012), na Dan odprtih vrat (3. decembra 2012) in v času simpozija Boetij: dediščina in izziv (11. decembra 2012).


ponedeljek, 5.11.2012
ZAPUŠČINA PROFESORJA RADIVOJA F. MIKUŠA
V Rokopisno zbirko NUK pride včasih gradivo, ki pomeni pravo novo odkritje. Eno takih presenečenj je prišlo v mesecu oktobru 2012 v obliki zapuščine prof. Radivoja F. Mikuša (1906–1983), ki sta jo prijazno darovala hči Ivanka in njen mož Dušan Sket. Izredno zanimiva je že njegova življenjska zgodba: od diplome na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1929, preko študija na Fonetskem inštitutu v Parizu 1930, spora na SAZU ter odhoda iz Slovenije. Doktoriral je v Zagrebu, postal kasneje profesor in celo rektor univerze v Zadru ter končno redni profesor francoskega jezika v Lubumbashi v Kongu. Mikuš je pri nas skoraj neznan (večinoma je pisal v francoskem jeziku), čeprav njegova bogata bibliografija dokazuje, da se je znanstveno ukvarjal s stroko na vrhunskem nivoju. O tem med drugim priča tudi njegova korespondenca s priznanimi evropskimi jezikoslovci. Med dopisniki lahko omenimo naslednje znanstvene avtoritete: Charlesa Ballya (ki je bil tesen sodelavec Ferdinanda de Saussura, utemeljitelja strukturalne lingvistike), Marcela Cohena, Henrija Bonnarda ter filozofa in nobelovca Bertranda Russella.

Njegova zapuščina, v kateri je ohranjenih tudi šest map tipkopisov neobjavljenih razprav (v francoščini) s področja strukturalne lingvistike, predvsem sintagmatike, bo v prihodnosti prav gotovo postala velik prispevek k novim spoznanjem o recepciji in razvoju strukturalizma na Slovenskem.


petek, 2.11.2012
ALKIMIJA - RAZSTAVA SLIK DARJE ŠTEFANČIČ
Vljudno vabljeni v Kavarno Narodne in univerzitetne knjižnice, kjer bo v sredo, 7. novembra 2012, ob 19. uri potekalo odprtje razstave triptihov Darje Štefančič z naslovom Alkimija. V kulturnem programu bodo sodelovali dr. Damir Globočnik ter Igor Leonardi in Ana Vipotnik z uglasbeno poezijo.

 


petek, 12.10.2012
ZAPUŠČINA IVANA VOLARIČA - FEA
Rokopisna zbirka NUK je pridobila novo zapuščino izredno zanimivega ustvarjalca. Ivan Volarič Feo je kot pesnik izdal več zbirk poezije, ki je značilno zaznamovala njegovo obdobje flower power generacije, bil je udeleženec prve slovenske hipijevske komune G 7 v Tacnu, sodeloval je z rock ansamblom Buldožer,kasneje kot Duo zlatni zubi z Markom Brecljem ter še z drugimi glasbenimi skupinami. Igral je v več slovenskih filmih. Kot avtor, ki je (kot je sam zapisal) živel globoko pod pragom preživetja, je opravljal različna dela - poleg tega, da je v prostem času delal na kmetiji, je bil tudi zavarovalniški agent, poštar, učitelj plavanja, zidar, krovec, gozdni delavec, pastir, hlapec, ulični prodajalec, pletilec košar, kolesarski dirkač, funkcionar in sodnik, nočni portir, prodajalec srečk, deset let je s prekinitvami delal na raznih arheoloških izkopališčih, ukvarjal se je s kozjerejo in gojil konopljo, pa še kakšen »poklic« bi se našel.

Raznovrstna zapuščina obsega rokopise, korespondenco, fotografije, osebne dokumente in drugo izjemno zanimivo gradivo o njegovem pestrem življenju.

 


petek, 4.10.2012
OBVESTILO OBISKOVALCEM VELIKE ČITALNICE
Od 13. do 27. oktobra 2012 bo Velika čitalnica ZAPRTA zaradi vzdrževalnih del.

 

Študirali boste lahko v drugih čitalnicah knjižnice:

 

  • ČASOPISNI ČITALNICI (42 sedežev),

  • INFORMACIJSKEM SREDIŠČU (21 sedežev),

  • PROSTORU ZA SKUPINSKO UČENJE (20 sedežev).

V navedenih čitalnicah boste lahko pregledovali tako lastno gradivo kot tudi gradivo iz zbirke NUK. Ker je število sedežev omejeno, vam priporočamo obisk čitalnic v knjižnicah visokošolskih zavodov, Centralni tehniški knjižnici UL in MKL Knjižnici Otona Župančiča.

 

Gradivo, ki se nahaja v Veliki čitalnici (oznaka Č pred signaturo), morate naročiti najkasneje do 13. oktobra pri informatorjih v prostoru izposoje, kjer vas bodo tudi seznanili z možnostmi uporabe in dostopa do tega gradiva. Čitalniško gradivo iz zbirke NUK, ki ga hranimo v skladiščih, boste lahko naročali, prevzemali in vračali v prostoru izposoje od ponedeljka do petka med 9.00 in 18.00, v soboto od 9.00 do 14.00. Ob prevzemu gradiva vas bo informator usmeril v eno od čitalnic.

 

Pred prevzemom gradiva in uporabo uporabo čitalniških prostorov shranite težja vrhnja oblačila in osebne predmete v garderobi. Prosimo, da pri uporabi čitalniških prostorov in gradiva knjižnice upoštevate splošna pravila o vedenju. V čitalnice ne prinašajte hrane in pijače z izjemo vode v zaprti embalaži. Mobilne telefone lahko uporabljate v garderobi in prostoru za skupinsko učenje.

 

Več informacij dobite pri informatorjih v prostoru izposoje.

 

HVALA ZA RAZUMEVANJE!


sreda, 27.9.2012
DAR DUŠANA MORAVCA
Gledališki in literarni zgodovinar ter dramaturg Dušan Moravec je Rokopisni zbirki NUK podaril 120 knjig s posvetili slovenskih in tujih pesnikov, pisateljev in publicistov. Posvetila pričajo o njegovih razgibanih stikih z ustvarjalci in so zato pomembno dopolnilo njegovi biografiji. Največ posvetil prihaja iz vrst pesnikov skupine, ki je izdala znamenito zbirko Pesmi štirih: Menart, Pavček, Zlobec. Na fotografiji tokrat predstavljamo (kot hommage priljubljenemu pesniku) posvetilo lani umrlega Toneta Pavčka:

Dušanu in Stani
ta Čas duše in čas telesa
 s telesom, ki ga še mnogokaj mami
in z dušo, ki še noče v nebesa. 
 


sreda, 12.9.2012
KORESPONDENCA FRANA SALEŠKEGA FINŽGARJA
Ob snemanju dokumentarnega filma o pisatelju Franu Saleškemu Finžgarju z naslovom Zapuščina strica Jurja (scenarij in režija Amir Muratović - novica je bila objavljena na spletu) je Narodna in univerzitetna knjižnica po naključju prišla do novega pomembnega gradiva. Rdeča nit filma je izjemno zanimivo pričevanje znanega slovenskega etnologa dr. Janeza Bogataja, ki je kot pisateljev sorodnik v mladosti živel s Finžgarjem in živahno opisuje zgodbe iz njegovega življenja in ustvarjanja. Snemanje je potekalo tudi v Rokopisni zbirki NUK, ki hrani pisateljevo izredno obsežno literarno zapuščino. Izkazalo se je, da ima dr. Bogataj doma še vedno nekaj gradiva, predvsem korespondenco. Po zaključku snemanja je rokopisno gradivo prijazno daroval naši ustanovi, za kar se mu najlepše zahvaljujemo.

Finžgar ni bil le eden najbolj priljubljenih in branih književnikov, predstavljal je tudi neke vrste narodno avtoriteto med slovenskimi izobraženci svojega časa. O tem nazorno pričajo številne čestitke prijateljev, znancev, sodelavcev, šol in različnih društev ob njegovih življenjskih jubilejih, zanimivo pa je tudi dopisovanje s prevajalcem Ferdinandom Koletnikom.


četrtek, 30.8.2012
VABIMO VAS NA VEČERNI ŠTUDIJ V NUK
V septembru bodo čitalniški prostori NUK ponovno odprti do 22.00. Od ponedeljka, 3., do petka, 28. septembra 2012, bodo v času podaljšane odprtosti, tj. po 20.00, uporabnikom na voljo:


 

  • študijski prostori (196 sedežev v Veliki čitalnici in prostoru za skupinsko učenje),

  • dostop do brezžičnega omrežja,

  • dostop do elektronskih informacijskih virov,

  • možnost vračanja izposojenega čitalniškega gradiva,

  •  garderoba.

Odprtost Velike čitalnice in prostora za skupinsko učenje v septembru 2012:
pon. – pet.: 8.00–22.00
sob.: 9.00–14.00

Zaradi zagotavljanja varnosti zgradbe in knjižnične zbirke bodo lahko po 20.00 čitalniške prostore uporabljali le obiskovalci, ki bodo v knjižnico vstopili do 20.00 ure.

Več informacij lahko najdete v »Navodilih za obiskovalce«. Poročilo o podaljšanju odprtosti čitalnic v maju in juniju, si lahko preberete TUKAJ.


sreda, 29.8.2012
PROFESOR FRANCE PIBERNIK PODARIL NUK DEL ARHIVA ANTONA VODNIKA
Vsak del osebne zapuščine pesnikov in pisateljev, ki pride v Rokopisno zbirko NUK, ima svojo zanimivo zgodbo. Podobno je tudi z ostalino pesnika Antona Vodnika (1901-1965). Literarni zgodovinar, profesor France Pibernik, je pred leti uredil izdajo pesnikovih Zbranih del in napisal temeljito monografijo o njegovem ustvarjalnem življenju. Prav pred kratkim je Rokopisni zbirki predal še del pesnikovega arhiva, ki bo pomembno dopolnilo njegovi obsežni zapuščini, ki jo že hranimo v NUK. Posebej zanimiva je rokopisna zbirka pesmi z naslovom Talita, kumi (svetopisemski citat iz aramejščine: Vstani, deklica), nastali okoli leta 1923, ki jih je Vodnik želel izdati kot svojo tretjo pesniško zbirko zapored. Žal ne vemo, zakaj zbirka nikoli ni izšla v tisku: morda ni bil najbolj zadovoljen s kvaliteto pesmi ali pa se je zgodilo kaj nepredvidenega. Zbirka je tako ostala v rokopisu in vendarle priča o njegovem ustvarjalnem obdobju, ki sicer ne bi bilo dokumentirano v literarni zgodovini.

Prof. France Pibernik je gradivo pridobil iz dveh virov: fotografije je darovala pesnikova hči, rokopise pa nečakinja pesnikovega brata Franceta, ki je bil tudi sam pesnik, publicist in prevajalec. Vsem se za dar najlepše zahvaljujemo.


četrtek, 23.8.2012
ROKOPISNA ZBIRKA NUK PREJELA 52 KNJIG IZ OSEBNE KNJIŽNICE CIRILA ZLOBCA
Pesnik Ciril Zlobec je Narodni in univerzitetni knjižnici pred leti že poklonil del svojega pesniškega arhiva, ki vsebuje predvsem korespondenco in dokumente. Opremil ga je s komentarji, ki so bili predelani pred kratkim objavljeni v knjigi Trn ali radost v srcu. Nedavno pa je Rokopisni zbirki iz svoje osebne knjižnice daroval še dragocen izbor 52 knjig s posvetili, ki jih je prejel od avtorjev iz cele Evrope in pričajo o njegovih razgibanih ustvarjalnih stikih. Na prvem mestu so italijanski avtorji, ki jih je pesnik veliko prevajal. Med njimi najbolj izstopa Nobelov nagrajenec Salvatore Quasimodo. Veliko knjig so mu poklonili literati s področja bivše Jugoslavije, s katerimi je Zlobec, tudi predsednik društva jugoslovanskih pisateljev, navezal številne prijateljske vezi.


ponedeljek, 20.8.2012
GRIMMOVE PRAVLJICE V SLOVENSKIH PREVODIH
Letos mineva 200 let od prve izdaje Hišnih in otroških pravljic bratov Jacoba in Wilhelma Grimma. Kinder- und Hausmärchen (1812, 1815), kot se glasi naslov izvirnika, še danes veljajo za najbolj znano in največkrat prevajano nemško knjigo, brata pa za najbolj znamenita zbiralca in zapisovalca ljudskih pravljic.

Razstava, ki bo na ogled med 20. avgustom in 20. oktobrom 2012 v Plečnikovem hodniku NUK, prikazuje revijalne in knjižne izdaje prevodov Grimmovih pravljic v slovenski jezik. Čeprav smo prvi obsežnejši izbor Slovenci dobili razmeroma pozno, se lahko pohvalimo z raznolikimi knjižnimi izdajami, ki jih bogatijo predvsem prepričljivi prevodi in izjemne likovne podobe.


torek, 17.7.2012
KNJIGE GRADIJO MOSTOVE

Založba Center knjige Rudomino Vseruske državne knjižnice za tujo literatiro M. I. Rudomino je bila ustanovljena leta 2010, vendar nadaljuje tradicijo založbe Rudomino, ustanovljene leta 1988. Izdaja širok spekter knjig, posebno pozornost pa posveča prevodom in dvojezičnim publikacijam leposlovja ter knjigam iz področja filologije, kulturologije in filozofije. V dveh letih je izšlo več kot 70 naslovov knjig s skupno naklado več kot 100 tisoč izvodov.
Na razstavi v Narodni in univerzitetni knjižnici so predstavljene knjige, ki so jih pripravili sodelavci knjižnice v zadnjih treh letih. Vsaka vitrina je posvečena posebni temi: knjige ruskih klasikov, prevedene v tuje jezike, knjige tujih avtorjev, prevedene v ruščino, izdaje iz področja umetnosti, religije, knjige posvečene slovanskim jezikom in kulturam itd.

Razstava bo na ogled med 17. julijem in 19. avgustom 2012 v avli pred Veliko čitalnico NUK. Vabljeni!


sreda, 11.7.2012
NOVI ROKOPISI SREČKA KOSOVELA

Zapuščina Srečka Kosovela, ki jo hranimo v NUK, je bogatejša za nekaj novih dokumentov in rokopisov – tokrat v digitalni obliki. Pred časom smo v Kosovelovi hiši v Tomaju našli še nekaj originalnega gradiva, ki je na ogled na stalni razstavi in po predalih omar in predstavlja dodaten prispevek k pesnikovi biografiji. Junija smo del gradiva skenirali v Tomaju. Med gradivom izstopajo sicer zelo redke originalne fotografije, zbrane v družinskem albumu. Posebej zanimiv je Kosovelov rokopisni prevod treh pesmi v prozi francoskega pesnika Aloysiusa Bertranda iz knjige Gaspard de la nuit, ki jih je kasneje uglasbil Maurice Ravel in so postale eno najbolj znanih del glasbenega impresionizma. Prevod je Kosovel posvetil svoji sestri Karmeli, ki je bila pianistka in je v letih 1923-28 študirala na glasbeni akademiji v Münchenu. V družinski knjižnici v Tomaju sta ohranjena še dva izredno lepa barvna knjižna ovitka, ki ju je za Karmelo v zanj značilnem futurističnem slogu poslikal slikar in družinski prijatelj Avgust Černigoj.

Posnetke bomo uvrstili v digitalni arhiv rokopisne zbirke, kjer bodo tako kot ostalo gradivo dostopni uporabnikom v čitalnici zbirke.


torek, 10.7.2012
NOVA NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA NUK II
Razstava natečajnih rešitev in predstavitev zmagovalnih projektov
Ob koncu mednarodnega natečaja za Narodno in univerzitetno knjižnico NUK II v Ljubljani, na katerem so bili zmagovalci razglašeni v začetku maja, bo v torek, 10. julija 2012, ob 16. uri v kompleksu Tobačne (Tobačna ulica 5, Ljubljana) odprtje razstave vseh natečajnih rešitev. Ob 20. uri bo sledil pogovor z nagrajenci v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (Grad Fužine, Pot na Fužine 2, Ljubljana). Razstava, ki jo pripravljata Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ter Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, bo odprta do 20. julija 2012, in sicer vsak dan (tudi ob sobotah in nedeljah) med 8. in 18. uro.
Nova zgradba Narodne in univerzitetne knjižnice bo stala na zanjo že dolgo predvidenem prostoru med Emonsko, Zoisovo, Rimsko in Slovensko ulico. Namen projekta je zagotoviti najvišjo kakovost javnih knjižničnih storitev, vrhunsko pedagoško in znanstveno-raziskovalno okolje ter v prostor, bogat z zgodovino, umestiti zgradbo, ki bo odsevala poslanstvo in vrednote Narodne in univerzitetne knjižnice. Na 6.300 m2 velikem zemljišču bo stala knjižnica s približno 20.000 m2 novih prostorov. Od tega bo 6.000 m2 namenjenih knjižničnim prostorom s prostim pristopom do gradiva, med katerimi bodo čitalnice za 1.000 obiskovalcev in tudi nočna čitalnica. Knjižnica bo imela dobrih 5.000 m2 skladišč, razpolagala pa bo tudi z večnamensko dvorano za 200 ljudi, kavarno in klubom NUK.

Na natečaj, ki sta ga konec decembra 2011 razpisala Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ter Zbornica za arhitekturo in prostor, je prispelo več kot 120 predlogov, komisija pa jih je v ocenjevanje sprejela 116. Mednarodna ocenjevalna komisija je natečaj ocenila kot »pomemben arhitekturni dogodek, ki je presegel vsa strokovna pričakovanja, brez dvoma pa je tudi najpomembnejši arhitekturni natečaj v zgodovini samostojne Slovenije«.

Med osrednjimi značilnostmi zmagovalne zasnove je komisija izpostavila način, kako nova zgradba uteleša in predstavlja univerzo v mestu in državi, način, ki je primerljiv s simbolično močjo bližnje Plečnikove knjižnice. Kot drugi najpomembnejši vidik je v poročilu navedla vključitev ruševin rimskega carda in decumanusa v nižje pritličje knjižnice, ki je celovito obravnavano kot častni vstopni prostor, ki se s stopniščem scala regia, dviguje v tri metre dvignjeno pritličje knjižnice.


ponedeljek, 9.7.2012
POPUST NA IZBRANE PUBLIKACIJE NUK
V juliju in avgustu nudimo 50-odstotni popust na izbrane publikacije v prodajalni Narodne in univerzitetne knjižnice.

Vabljeni!
 


torek, 26.6.2012
ANKETA O UPORABI BREZŽIČNIH OMREŽIJ V NUK

V prostorih NUK je uporabnikom na voljo storitev brezplačnega dostopa do brezžičnih omrežij Eduroam, Libroam in NeoWLAN. Ker želimo, da bi storitev uporabljali čim bolj pogosto in brez težav, vas vljudno vabimo k sodelovanju v anketi o uporabi brezžičnih omrežij. Spletni vprašalnik bo dostopen od 26. junija do 10. julija 2012 na povezavi: ANKETA.


četrtek, 21.6.2012
NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA SPREJELA STRATEGIJO TRAJNEGA OHRANJANJA DIGITALNIH VIROV

Strategija trajnega ohranjanja digitalnih virov Narodne in univerzitetne knjižnice (v nadaljevanju Strategija) je namenjena urejanju trajnega ohranjanja digitalnih virov, ki so del slovenske kulturne in znanstvene dediščine, za katere je NUK odgovoren. S Strategijo se NUK formalno pridružuje drugim nacionalnim knjižnicam, ki izvajajo funkcijo digitalnega arhiva in katerih dejavnost temelji na mednarodno sprejetih standardih in dobri praksi.

Cilj trajnega ohranjanja digitalnih virov je podaljševanje življenjske dobe digitalnih zapisov za nedoločen čas. To področje zahteva izvajanje dodatnih procesov, specializirane kadre in posebno informacijsko tehnološko opremo in orodja. Čeprav NUK že več kot 10 let skrbi za ohranjanje digitalnih virov, bodo sprejete strateške usmeritve pripomogle k sistematičnem izvajanju in spremljanju dobre prakse na tem področju.

Strategija temelji na mednarodni praksi trajnega ohranjanja digitalnih virov in jo sestavlja 9 ciljev, ki bodo usmerjali ravnanje NUK v obdobju do leta 2020. Nanašajo se na ohranjanje intelektualne vsebine digitalnih zapisov, ustvarjanje posebnih metapodatkov, ki bodo olajšali upravljanje z digitalnimi zapisi v prihodnosti, način dostopa do ohranjenih vsebin, spremljanje tuje prakse, izvajanje metod trajnega ohranjanja, načine vrednotenja teh metod, izvajanja analize potencialnih tveganj ter sodelovanje s podobnimi slovenskimi in tujimi organizacijami. Na podlagi Strategije raziskovalci NUK pripravljajo različna priporočila za trajno ohranjanje digitalnih virov, ki bodo tudi v pomoč drugim knjižnicam in ustanovam. Prvo priporočilo bo posvečeno arhivskim datotečnim formatom.

Strategija je dostopna prek Digitalne knjižnice Slovenije.


sreda, 30.5.2012
SUPRASELJSKI KODEKS V KONTEKSTU BIZANTINSKO-SLOVANSKIH ODNOSOV

Slovenski javnosti razmeroma nepoznani Supraseljski kodeks je eden najdragocenejših dokumentov, ki jih hrani NUK. Leta 2007 je njegovo izjemnost priznal tudi Unesco z uvrstitvijo na seznam Spomin sveta, med najbolj dragocene spomenike svetovne kulturne dediščine.

Rokopis je nastal konec 10. stoletja in je eden najstarejših in najbolj znanih staroslovanskih cerkvenih pisnih spomenikov in  edini ohranjeni zapis  te vrste o pokristjanjevanju slovanskih narodov. Zgodovina kodeksa je mednarodna v najširšem možnem smislu: povezuje namreč praktično vse slovanske narode, predvsem pa Poljsko, Bolgarijo, Rusijo, Slovenijo in celo Grčijo. Še posebej pa je dokument pomemben za Poljake in Bolgare, kjer velja, da se je pisno ustvarjanje začelo prav na osnovi tega rokopisa.

Dele kodeksa danes hranijo tri evropske knjižnice: 151 listov Nacionalna knjižnica v Varšavi, 16 listov ruska Nacionalna knjižnica v Sankt Peterburgu, 118 listov pa hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Elektronsko verzijo celotnega Supraseljskega kodeksa si lahko ogledate tudi na Digitalni knjižnici Slovenije.

Raziskovalci bolgarskega Inštituta za književnost Akademije znanosti v Sofiji so pripravili pregledno razstavo, ki prikazuje nastanek in zgodovino kodeksa v mednarodnem kontekstu. Razstavo bomo skupaj z Veleposlaništvom Republike Bolgarije odprli v petek, 1. junija 2012, ob 12. uri v Plečnikovem hodniku NUK

Vljudno vabljeni!


torek, 29.5.2012
STROKOVNA IZHODIŠČA ZA USMERJANJE SVETOVALNEGA DELA V OBMOČNIH KNJIŽNICAH

Nacionalni svet za knjižnično dejavnost je na 48. seji dne 14. maja 2012 podal pozitivno mnenje k strokovnim izhodiščem Svetovalno delo območnih knjižnic: strokovna izhodišča za usmerjanje svetovalnega dela svetovalnih služb v območnih knjižnicah. Strokovna izhodišča je, na pobudo direktorjev OOK, pripravila delovna skupina v sestavi:

Milena BON, Narodna in univerzitetna knjižnica
Marjan GUJTMAN, Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport
mag. Irena ODER, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika, Ravne na Koroškem

Dokument je dostopen na spletnih straneh Centra za razvoj knjižničarstva.
 


torek, 15.5.2012
STROKOVNI STANDARDI IN PRIPOROČILA ZA ORGANIZACIJO, DELOVANJE IN EVALVACIJO VISOKOŠOLSKIH KNJIŽNIC

Nacionalni svet za knjižnično dejavnost je na 47. seji dne 12. marca 2012 sprejel Strokovne standarde in priporočila za organizacijo, delovanje in evalvacijo visokošolskih knjižnic, na 48. seji dne 14. maja 2012 pa določil še obdobje, na katerega se nanašajo. Standarde je oblikovala delovna skupina v sestavi: dr. Melita Ambrožič, NUK (vodja); Damjana Vovk, NUK; mag. Branka Badovinac, NUK (zdaj: IZUM); Peter Čerče, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče; mag. Mirjam Kotar, UL, FDV; dr. Mojca Kotar, UL, Univerzitetna služba za knjižnično dejavnost; mag. Dunja Legat, UM, UKM; mag. Vlasta Stavbar, UM, UKM (člani).

Dokument si lahko ogledate TUKAJ.


sreda, 25.4.2012
POROČILO O STATISTIČNIH MERITVAH STANJA DIGITALIZACIJE V OKVIRU PROJEKTA ENUMERATE

V času od 1. februarja do 19. marca 2012 so po celotni Evropski uniji v okviru projekta ENUMERATE potekale statistične meritve stanja in napredka digitalizacije kulturne dediščine v arhivih, knjižnicah in muzejih. Narodna in univerzitetna knjižnica je imela vlogo nacionalnega koordinatorja za Slovenijo. Poleg poročila o poteku meritev lahko predstavimo tudi prve podatke o stanju digitalizacije kulturne dediščine v Sloveniji. Celovita analiza podatkov za vso Evropsko unijo se pripravlja v okviru projekta ENUMERATE in bo na voljo v maju.

Poročilo za Slovenijo objavljamo na tej povezavi.
 


sreda, 25.4.2012
NADGRADNJA PROGRAMSKEGA OKOLJA COBISS

Narodna in univerzitetna knjižnica je 23. 4. 2012 uspešno opravila prehod v novo programsko okolje COBISS3/Katalogizacija. Po polletnih pripravah smo skupaj z Institutom informacijskih znanosti Maribor (IZUM) usposobili vse katalogizatorje in optimizirali postopke, ki so potrebni za nemoten potek bibliografske obdelave gradiva v Narodni in univerzitetni knjižnici.

Hvala vsem zaposlenim, ki so z resnim pristopom in izredno motiviranostjo prispevali k uresničitvi prehoda v novo okolje. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem IZUM za sodelovanje in pomoč pri izvedbi tega zahtevnega projekta.

       Vodstvo NUK


ponedeljek, 23.4.2012
VABIMO VAS NA VEČERNI ŠTUDIJ V NUK

V maju in juniju bodo čitalniški prostori NUK ponovno odprti do 22.00. Od četrtka, 3. maja, do petka, 29. junija 2012, bodo v času podaljšane odprtosti, tj. po 20.00, uporabnikom na voljo:

  • študijski prostori (196 sedežev v Veliki čitalnici in prostoru za skupinsko učenje),

  • dostop do brezžičnega omrežja,

  • dostop do elektronskih informacijskih virov,

  • možnost vračanja izposojenega čitalniškega gradiva,

  • garderoba.

Odprtost Velike čitalnice in prostora za skupinsko učenje v maju in juniju 2012:
            pon. – pet.: 8.00–22.00
            sob.: 9.00–14.00

Odprtost kavarne NUK v 
maju in juniju 2012:
           pon. – pet.: 8.00–21.00  
           sob.: 9.00–14.00

Zaradi zagotavljanja varnosti zgradbe in knjižnične zbirke bodo lahko po 20.00 čitalniške prostore uporabljali le obiskovalci, ki bodo v knjižnico vstopili do 20.00 ure.

Več informacij lahko najdete v »Navodilih za obiskovalce«.
 


sreda, 18.4.2012
ODPRTOST NUK MED STAVKO JAVNEGA SEKTORJA
Spoštovani uporabniki,
obveščamo vas, da bo v sredo, 18. aprila 2012, knjižnica odprta v običajnem delovnem času, to je od 8. do 20. ure.

Vabljeni k obisku!


torek, 17.4.2012
DOSTOPNOST ŠTUDIJSKE LITERATURE
Na Resorju za študijsko problematiko pri ŠOU v Ljubljani so pripravili anketo, s katero želijo ugotoviti, kakšna je dostopnost študijske literature v okviru članic Univerze v Ljubljani. Študente vabimo, da do 31. maja 2012 izpolnite anketni vprašalnik, dostopen na http://www.1ka.si/a/14117. Rezultati bodo objavljeni na spletni strani ŠOU v Ljubljani. Prisrčna hvala za sodelovanje. Veseli bomo, če boste anketo posredovali tudi Vašim prijateljem in sošolcem.


četrtekk, 29.3.2012
SEMINAR ZA NEFORMALNE ZALOŽNIKE
V NUK bomo 3. aprila 2012 izvedli Seminar za neformalne založnike. Seminar bo potekal v obliki krajših predavanj in pogovora o primerih iz prakse.  Nekaj mest je še prostih, kotizacije ni. Več informacij lahko dobite TUKAJ.


torek, 27.3.20122
POROČILO O PODALJŠANJU ODPRTOSTI ČITALNIC V JANUARJU IN FEBRUARJU
V NUK smo se na osnovi rezultatov projekta testnega podaljšanja odprtosti čitalniških prostorov, ki ga je knjižnica izvedla v letu 2011, odločili, da v letu 2012 podaljšamo odpiralni čas čitalniških prostorov v izpitnih obdobjih, tj. januarja in februarja, maja in junija ter septembra. Prvo obdobje podaljšanega odpiralnega časa je za nami, podatki o uporabi čitalniških prostorov pa kažejo, da je bila naša odločitev pravilna. V času podaljšane odprtosti je januarja in februarja 2012 v 41 dnevih prostore NUK uporabljalo 3.590 obiskovalcev (skupno število izhodov iz knjižnice). Poročilo o obisku si lahko preberete TUKAJ.


ponedeljek, 26.3.2012
ŠTUDIJA O UPORABI TEHNOLOGIJ SPLETA 2.0 V NACIONALNIH KNJIŽNICAH
V prvi letošnji številki International Journal of Information Management je bila objavljena študija Impact of Web 2.0 on national libraries, ki je preučevala implementacijo novih spletnih orodij v nacionalnih knjižnicah po celem svetu. V študijo je bila zajeta tudi Narodna in univerzitetna knjižnica. Rezultati kažejo, da se tudi nacionalne knjižnice vse bolj poslužujejo tehnologij Spleta 2.0, četudi je delež knjižnic, ki jih avtorja imenujeta "knjižnice 2.0", še vedno razmeroma majhen (25,7%). Med najbolj razširjenimi orodji so družabna omrežja, digitalne knjižnice, RSS in druge informacijske storitve za uporabnike.


petek 16.3.2012
SOUSTVARJAJMO DIGITALNO ZBIRKO EUROPEANA 1914-1918: DNEVI ZBIRANJA DOKUMENTOV IZ 1. SVETOVNE VOJNE
Hranite doma predmete iz 1. svetovne vojne? Ali pa pismo s fronte? Fotografijo iz tistega obdobja? Bi želeli, da si jih na spletu ogledajo tudi drugi? Svoje predmete lahko prinesete na enega od dogodkov, ki se bodo odvijali po Sloveniji.

Pričakujemo vas v:

Goriški knjižnici Franceta Bevka
Trg Edvarda Kardelja 4
Nova Gorica
Sreda, 28. marec 2012, od 9.00 do 18.00
Kontakt: Irena Škvarč
Telefon: 05 33 09 110
e-pošta: irena.skvarc@ng.sik.si

Vojaškem muzeju Slovenske vojske
Engelsova ulica 15
Maribor
Četrtek, 19. april 2012, od 9.00 do 18.00
Kontakt: Ladislav Mesarič
Telefon: 02 449 51 18
e-pošta: ladislav.mesaric@amis.net

Osrednji knjižnici Celje
Muzejski trg 1a
Celje
Sreda, 23. maj 2012, od 9.00 do 18.00
Kontakt: Robert Ožura
Telefon: 03 426 17 24
e-pošta: robert.ozura@knjiznica-celje.si

Doma shranjene spomine lahko v spletno zbirko prispevate tudi sami.

Več informacij o projektu najdete na www.europeana1914-1918.eu/sl

Tiskovna konferenca »Zbogom orožje. Dobrodošli spomini.« bo v Ljubljani, v sredo, 21.3., ob 12.00 v kavarni Mestnega muzeja.

Novinarska konferenca v Novi Gorici bo v četrtek, 22.3., ob 11.00 v Goriški knjižnici Franceta Bevka.

Koordinator projekta v Sloveniji: Narodna in univerzitetna knjižnica
Projekt je del triletnega evropskega projekta Europeana Awareness. Sofinancer: Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Republike Slovenije.

Cilj projekta je spodbuditi posameznike k odkrivanju spominov, fotografij in predmetov svojih prednikov ter jim ponuditi možnost digitalizacije vseh teh artefaktov v prvem evropskem spletnem arhivu zasebnih spominov na 1. svetovno vojno. Ob prihajajoči 100. obletnici želimo shraniti in ohraniti dragocene dokumente za prihodnje generacije, jih digitalizirati in narediti javno dostopne. Po uspešno izvedenem projektu lansko leto v Nemčiji, se zdaj množično prispevanje dokumentov seli v Luksemburg, Veliko Britanijo, Slovenijo, Belgijo, na Dansko in Irsko. 
 


petek, 3.2.2012
ZAPUŠČINA PAVLA ZIDARJA
Rokopisna zbirka je bogatejša za novo dragoceno pridobitev: dediča lani umrlega slavista in šolnika Avgusta Gojkoviča iz Kopra, ki je bil pisateljev dober prijatelj in zaupnik, sta Narodni in univerzitetni knjižnici podarila obsežno zapuščino Pavleta Zidarja. Zidar, ki bi letos prav pred kratkim obeležil 80-letnico rojstva, še vedno velja za enega najbolj ustvarjalnih slovenskih pisateljev. Njegov opus šteje namreč več kot 80 objavljenih knjig, predvsem romanov, novel in del za mladino. Zapuščina je ohranjena v 35 arhivskih mapah in šteje skupaj okoli 6000 enot gradiva: od rokopisov proznih del in pesmi do osebnih dokumentov, založniških pogodb, fotografij ipd.  Še posebej zanimiva je Zidarjeva izjemno bogata korespondenca s slovenskimi pisatelji in kulturniki, nastala večinoma v sedemdesetih letih, ki pomeni pomembno pričevanje o literarnih, kulturnih in političnih razmerah tedanjega časa.


sreda, 25.1.2012
BREZŽIČNO OMREŽJE V NUK
V Narodni in univerzitetni knjižnici so uporabnikom na voljo tri brezplačna brezžična omrežja: NeoWLAN, Eduroam ter Libroam. Za lažjo orientacijo in uporabo smo pripravili tole preglednico.


torek, 10.1.2012
ŽIVIMO TUKAJ, V MISLIH SMO DOMA – SLOVENCI V AVSTRALIJI
Slovenci so Avstralijo kot možno izbiro za naselitev odkrili konec devetnajstega stoletja, ko so v službi avstrijske mornarice pripluli tudi na ta konec sveta. Tja so začeli odhajati po prvi svetovni vojni, v dvajsetih letih predvsem s Primorske, bolj množično pa so se na petem kontinentu naseljevali po letu 1945. Danes živi v Avstraliji med 25.000 in 30.000 Slovencev.

16. januarja pred dvajsetimi leti je Avstralija priznala Republiko Slovenijo in prav na ta dan bomo v NUK odprli priložnostno razstavo o Slovencih, ki bivajo na celini pod Južnim križem. Hkrati želimo opozoriti na številno gradivo, ki so ga ustvarili avstralski Slovenci v desetletjih bivanja v tujini in je sedaj po zaslugi gospoda Florjana Auserja dostopno tudi na portalu www.dlib.si.

Avstralija ni le dežela kengurujev in skrivnostne gore Uluru. To je tudi dežela slovenskih pesnikov in pesnic ter pionirjev slovenskega rodu, ki so zgodnja leta svoje naselitve v Avstraliji delali na projektu Snežnih gora, enem največjih inženirskih čudes na svetu. Vabljeni na ogled v avlo pred Veliko čitalnico NUK med 16. januarjem in 6. februarjem!


slika