Ob prelomnem političnem dogodku, pridružitvi Republike Slovenije Evropski skupnosti, Narodna in univerzitetna knjižnica pripravlja razstavo z naslovom Rojstni list slovenske kulture, s katero bodo prvič v zgodovini na enem mestu javnosti predstavljeni vsi najstarejši dokumenti slovenstva v izvirni podobi: Brižinski spomeniki, Celovški rokopis, Čedadski rokopis in Stiški rokopis. S predstavitvijo korenin slovenstva želimo poudariti, da slovenska beseda že več kot tisoč let soustvarja evropsko kulturo.

Slovensko srednjeveško pismenstvo obsega polovico tisočletja, od konca 10. do konca 15. stoletja. Najstarejši so Brižinski spomeniki. To so tri obredna besedila na 9 straneh, ki so nastala med letoma 972 in 1039 na Zgornjem Koroškem v dolini reke Möll ali na Lurnskem polju. So najstarejši zapis slovenščine in tudi najstarejši ohranjen zapis kakega slovanskega jezika na območju civilizacije evropskega Zahoda. Od 1807 jih hranijo v Bavarski državni knjižnici v Münchnu. Brižinski spomeniki niso le najstarejši zapis slovenščine, ampak tudi najstarejši ohranjen zapis kakega slovanskega jezika v latinici in morda sploh najstarejši slovanski rokopis. Le-ta pa je tesno povezan tudi s kasnejšimi slovenskimi srednjeveškimi spomeniki, od katerih se nekateri hranijo v Italiji (Čedadski rokopis) in Avstriji (Celovški rokopis), Stiški rokopis pa vseskozi domuje v NUK. Razstavni projekt ima torej prepoznavno evropsko dimenzijo, saj povezuje kulturo, umetnost in skupno zgodovinsko preteklost in prihodnost Slovenije, Avstrije, Nemčije in Italije.

Slovesna otvoritev razstave bo v ponedeljek, 17. maja 2004 v razstavni dvorani Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani in bo odprta do 20. junija. Ob razstavi bo organiziran enodnevni znanstveni kolokvij (20. maja), izšel bo tudi vsebinsko bogat razstavni katalog in drugo informacijsko gradivo.