ponedeljek, 29.4.2013
VABIMO VAS NA VEČERNI ŠTUDIJ V NUK
V maju in juniju bodo čitalniški prostori NUK ponovno odprti do 22.00. Od ponedeljka, 6. maja, do petka, 28. junija 2013, bodo po 20.00, uporabnikom na voljo:
■ študijski prostori (196 sedežev v Veliki čitalnici in prostoru za skupinsko učenje), dostop do brezžičnega omrežja,
■ dostop do elektronskih informacijskih virov,
■ možnost vračanja izposojenega čitalniškega gradiva,
■ garderoba.

Odprtost Velike čitalnice in prostora za skupinsko učenje v maju in juniju 2013:
pon. – pet.: 8.00–22.00
sob.: 9.00–14.00

Zaradi zagotavljanja varnosti zgradbe in knjižnične zbirke bodo lahko po 20.00 čitalniške prostore uporabljali le obiskovalci, ki bodo v knjižnico vstopili do 20.00 ure. Več informacij lahko najdete v »Navodilih za obiskovalce«.

petek, 18.4.2013
GENERALNA SKUPŠČINA MEDNARODNEGA KONZORCIJA ZA TRAJNO OHRANJANJE SPLETNIH VSEBIN

Narodna in univerzitetna knjižnica Slovenije (NUK) bo med 22. in 26.4.2013 v hotelu Mons, Ljubljana, gostila generalno skupščino mednarodnega konzorcija za trajno ohranjanje spletnih vsebin.

IIPC (International Internet Preservation Consortium) je najpomembnejši mednarodni konzorcij ustanov, ki se ukvarjajo z razvojem orodij, standardov in dobrih praks pri trajnem ohranjanju spletnih vsebin in ki spodbujajo mednarodno sodelovanje ter čim širši dostop in uporabo spletnih arhivov. V IIPC je včlanjenih preko 40 organizacij iz več kot 25 držav z vsega sveta. Med njimi so nacionalne, visokošolske in regionalne knjižnice ter arhivi. Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) je članica konzorcija od leta 2007.

Letos IIPC praznuje deseto obletnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti bo NUK gostil letno skupščino, ki bo potekala v hotelu Mons od 22. do 26. aprila 2013. Četrtega in petega dne bo konzorcij odprl svoja vrata tudi drugim organizacijam, ki sicer niso članice, jih pa zanima dejavnost konzorcija. V programu je v četrtek, 25. aprila 2013, predvidena konferenca Scholarly Access to Web Archives: Progress, Requirements and Challenges, v petek, 26. aprila 2014, pa tri delavnice (program si lahko ogledate tukaj). Svojo udeležbo so napovedali ne le predstavniki slovenskih ustanov, ki se ukvarjajo z arhiviranjem digitalnih virov, ampak tudi drugih organizacij iz regije.

Tako kot mnoge nacionalne knjižnice po svetu se tudi NUK z arhiviranjem spleta ukvarja že več kot desetletje. Ker posamični razvoj orodij za zajemanje spletnih vsebin ni dosegel želenih rezultatov, je bila primarna naloga ustanov, ki so v letu 2003 oblikovale konzorcij IIPC, razvoj novega orodja za zajem spleta Heritrix. Orodje je bilo na novo razvito upoštevajoč slabe izkušnje iz preteklosti predvsem v Internet Archive, Kongresni knjižnici, Nacionalni knjižnici Avstralije, Nacionalni knjižnici Francije in skandinavskih nacionalnih knjižnicah. Omenjeni partnerji so tudi sami sofinancirali celotno razvojno dejavnost. V letu 2007 je IIPC odprl vrata novim članicam, med katere sodi tudi Narodna in univerzitetna knjižnica. Vsa orodja, ki jih razvijajo članice konzorcija, so prosto dostopna na spletu z odprto kodo (več).

V zadnjih letih so partnerji sodelovali pri različnih skupnih tematskih zajemih. Ti so pokrivali dogodke kot so Olimpijske igre v Londonu in jedrska nesreča v Fukushimi. Trenutno sodelujejo pri zajemu vsebin v zvezi z izvolitvijo novega papeža ter še drugimi aktulanimi dogodki. Poleg zbiranja pomembnejših spletnih mest ustanov in uveljavljenih avtorjev se v zadnjih letih članice konzorcija vedno bolj ukvarjajo tudi z zajemom in arhiviranjem družbenih omrežij kot sta Twitter in Facebook.

NUK je arhiviranje vsebin na spletu med svoje redne dejavnosti uvrstil leta 2008. Trenutno naš spletni arhiv obsega čez 1000 spletišč oziroma okoli 50 milijonov spletnih strani. Poleg rednih zajemov ustvarja NUK tudi manjše, časovno omejene tematske zbirke (kot je pokrivanje slovenskih volitev). Spletni arhiv NUK, ki bo od aprila dalje tudi javno dostopen, bomo predstavili v četrtek, 25. aprila 2013.

ponedeljek, 8.4.2013
SREČANJE MINISTROV DRŽAV ČLANIC FORUMA SLOVANSKIH KULTUR
Narodna in univerzitetna knjižnica bo v torek, 9. aprila 2013, med 16. in 17. uro gostila del srečanja ministrov držav članic Foruma slovanskih kultur. Knjižnico bo obiskalo 13 ministrov za kulturo, ob tej priložnosti pa jim bomo predstavili enega izmed največjih zakladov v naši zbirki - Supraseljski kodeks. Rokopis, ki je nastal v prvi polovici 11. stoletja, je največji in eden najstarejših dokumentov v starocerkvenoslovanščini, njegova zgodba pa morda najbolje ponazarja zgodovinsko povezanost slovanskih narodov.

Poleg kodeksa bo v Avli pred Veliko čitalnico na ogled tudi gostujoča razstava Slovaškega narodnega muzeja z naslovom Ciril in Metod - brata, ki sta spremenila svet, na kateri bodo predstavljeni faksimili redkih zgodovinskih dokumentov iz prvega tisočletja našega štetja.

petek, 5.4.2013
OPERETA NA SLOVENSKEM
"Opereta, ta nebogljena pastorka naših razmer, vedno v stran potisnjena, malo spoštovana in negovana, a še najbolj zaželena srcem, potrebnih oddiha in razvedrila, kdo je ne bi ljubil? Toliko nam nudi in poklanja: kdo bi je danes ne imel rad, da mu prinese neskaljenega veselja?"
Neznani pisec v Jutru leta 1943

Opereta je bila v zgodovini slovenskega glasbenega gledališča vse od druge polovice 19. stoletja zelo pomembna in spoštovana glasbena oblika. Bila je popularnejša od opere, zaradi vsebinske lahkotnosti dostopna najširšemu krogu poslušalstva. Obdobje uprizarjanja operetnih predstav v slovenskem jeziku se je začelo z ustanovitvijo Dramatičnega društva v Ljubljani leta 1867. To je med drugim poskrbelo za krstno izvedbo (1871) Jamske Ivanke, ki jo je Miroslav Vilhar napisal že dvajset let pred tem in velja za prvo slovensko igro s petjem. Po drugi svetovni vojni je bila opereta izgnana s slovenskih poklicnih odrov. »Vse arhivsko gradivo – partiture, klavirske izvlečke, posamezne pevske in instrumentalne glasove ter besedila operet so morali iz ljubljanske Opere nemudoma izločiti. Poln kamion je v šestnajstih velikih paketih odpeljal notno gradivo za osemnajst operet in spevoiger. Šele okrog leta 1989 se je izvedelo, da je bilo operetno gradivo odpeljano prek meje v Trst, v tamkajšnjo Glasbeno matico, kjer je ves čas ostalo na podstrešju te ustanove«. (Henrik Neubauer, Opereta v Sloveniji). Za ponovno oživitev operete na odrih slovenskih opernih gledališč je v veliki meri zaslužen Henrik Neubauer, ki je leta 1984 prevzel umetniško vodstvo mariborske Opere, ter opereto in muzikal ponovno uvrstil v njen redni program. Dragoceno glasbeno in dokumentarno gradivo bo na razstavi, ki jo je pripravil Domen Prezelj, na ogled v Plečnikovem hodniku do 29. maja 2013.