petek, 5.7.2013
TURISTIČNI OGLEDI MED POLETJEM
Od 8. julija do 17. avgusta 2013 si obiskovalci knjižnice lahko tudi v popoldanskih urah ogledate naslednji razstavi:

Razstavna dvorana NUK
Unde venis – quo vadis? Od kod prihajaš – kam odhajaš?
Provenience starih tiskov Narodne in univerzitetne knjižnice

Avla pred Veliko čitalnico NUK

V objemu dveh svetov: Slovenci v Argentini

Razstavi bosta na ogled od ponedeljka do petka med 9.00 in 18.00 uro, ob sobotah pa med 9.00 in 14.00 uro.

Vljudno vabljeni!

sreda, 3.7.20133
OBVESTILO OBISKOVALCEM VELIKE ČITALNICE
Od 8. julija do 17. avgusta 2013 bo Velika čitalnica ZAPRTA zaradi vzdrževalnih del.

Študirali boste lahko v drugih čitalnicah knjižnice:

• ČASOPISNI ČITALNICI (42 sedežev),

• INFORMACIJSKEM SREDIŠČU (21 sedežev),

• PROSTORU ZA SKUPINSKO UČENJE (20 sedežev).
  

Gradivo, ki se nahaja v Veliki čitalnici (oznaka Č pred signaturo), morate naročiti pri informatorjih v prostoru izposoje, kjer vas bodo tudi seznanili z možnostmi uporabe in dostopa do tega gradiva. Čitalniško gradivo iz zbirke NUK, ki ga hranimo v skladiščih, boste lahko naročali, prevzemali in vračali v prostoru izposoje od ponedeljka do sobote med 9.00 in 14.00, v sredo do 17.00. Ob prevzemu gradiva vas bo informator usmeril v eno od čitalnic.

Pred prevzemom gradiva in uporabo čitalniških prostorov shranite osebne predmete v garderobni omarici. Prosimo, da pri uporabi čitalniških prostorov in gradiva knjižnice upoštevate splošna pravila o vedenju. V čitalnice ne prinašajte hrane in pijače z izjemo vode v zaprti embalaži. Mobilne telefone lahko uporabljate v garderobi in prostoru za skupinsko učenje.

Več informacij dobite pri informatorjih v prostoru izposoje.

HVALA ZA RAZUMEVANJE!

torek, 18.6.2013
IZ ZAPUŠČINE IVANA MRAKA
O dramatiku Ivanu Mraku običajno vemo, da se je po premieri njegove drame Obločnica, ki se rojeva (l. 1925) publika stepla; da je imel za ženo nekoliko nenavadno slikarko Karlo Bulovec; da je komentarje k skoraj vsakemu od Mrakovih številnih tekstov vztrajno prispeval njegov prijatelj Taras Kermauner. Nista se vedno strinjala. In da je sleherna mačka, ki je zašla v njegovo stanovanje, tam tudi ostala.

O Ivanu Mraku lahko sedaj izvemo še marsikaj. V Rokopisni zbirki NUK je v obdelavi ustvarjalčeva obsežna zapuščina dram, daljših in kratkih proznih del, dnevniških zapiskov, pesmi, korespondence in fragmentov.

Na fotografiji Ivan Mrak v naslovni vlogi svoje tragedije Rdeči Logan.
 

četrtek, 6.6.2013
PLAČEVANJE Z MONETO
Če imate dolgove v naši knjižnici, jih lahko sedaj brez dodatnih stroškov plačate tudi z Moneto preko servisa COBISS - Moja knjižnica.

torek, 4.6.2013
RAZSTAVA SLIKOPESMI
V Plečnikovem hodniku NUK je do 4. septembra na ogled dvajset likovnih pesmi, pod katerimi se podpisuje slikarka in oblikovalka Pšenica Blažić Kovačič. Gre za izbor pesmi za (ne)besedno branje za mlade, gre za hvalnico branju, gre za prikaz enakovrednih prepletov besede in podobe, gre tudi za nova branja slovenskih avtorjev in avtoric, gre za ustvarjalno branje. Slikopesmi so (kot je zapisala Pšena Blažić Kovačič) »(…) priložnost za zabavno skupno dogodivščino, je reševanje rebusa, pogovor, debata, razprava, pri kateri ni pravilnih ali nepravilnih odgovorov, pač pa samo številna vprašanja in prostor za različno razumevanje prebranega in opazovanega.«

V likovni podobi so tako na ogled naslednje pesmi: Vera Albreht, Pikapolonica; Milena Batič, Na gori; Maja Haderlap, Bivanje; Hafis; Vida Jeraj, Direndaj; Milan Jesih, Pomisli; Andrej Kokot, Kako napišete pesem?; Blaž Lukan, Moj dežnik je lahko balon; Boris A. Novak, Najlepša pošta; Tone Pavček, Nova faca; Luiza Pesjak, Lastavica; France Prešeren, Hčere svet; Andrej Rozman Roza, Če že piješ mojo Koka Kolo; Andrej Rozman Roza, Mleko; Ada Škerl, V našem veku; Anja Štefan, Lonček na pike; Aleš Šteger, Zid; Saša Vegri, Na obali; Saša Vegri, Prijatelj; Oton Župančič, Vezenina.

Slikopesmi so izšle v istoimenski zbirki 36 pesmi uveljavljenih slovenskih avtorjev in avtoric s spremno besedo dr. Milene Mileve Blažić pri založbi Rokus Klett, d.o.o. (oktober, 2011).

torek, 4.6.2013
DIGITALNA AGENDA NA PODROČJU KULTURE - PLENARNA SEJA DELOVNIH SKUPIN
Ministrstvo za kulturo in Narodna in univerzitetna knjižnica organizirata drugi dogodek v okviru posvetovanj z deležniki in zainteresirano javnostjo o ustvarjanju, trajnem hranjenju in javni dostopnosti digitalnega gradiva s področja kulture. Evropska unija je kot odgovor in odziv na gospodarsko krizo, z namenom krepitve gospodarske rasti in odziva na izzive sodobnega sveta, pripravila načrt, s katerim želi spodbuditi evropski digitalni potencial. Namen drugega večjega posveta v Ljubljani je predstaviti rezultate dela treh vsebinskih delovnih skupin, ki so bile oblikovane na prvem dogodku marca letos na temo evropske Digitalne agende na področju kulture v Sloveniji. V razpravo želimo vključimo še več različnih akterjev s tega področja, uskladiti vprašanja skupna trem vsebinskim področjem ter oblikovati zaključke, ki bodo vgrajeni v zaključni dokument. Plenarna seja treh vsebinskih delovnih skupin bo potekala v sredo, 5. junija 2013, ob 10. uri v prostorih Ministrstva za kulturo.

torek, 28.5.2013
VABILO NA SEMINAR ZA NEFORMALNE ZALOŽNIKE
V NUK bomo 18. junija 2013 izvedli Seminar za neformalne založnike. Namenjen je vsem, ki se priložnostno ukvarjajo z izdajanjem publikacij. Več informacij lahko dobite TUKAJ. Nekaj mest je še prostih, kotizacije ni.

četrtek, 23.5.2013
ZALOŽNIŠKI ARHIV SLOVENSKE MATICE
Slovenska matica je ena ključnih narodnih kulturnih ustanov. Naslednje leto bo praznovala že 150-letnico nastanka. Temeljni namen društva je bil širiti izobraževanje in še posebej podpirati slovensko slovstvo, zato je Matica od samega začetka delovanja izdajala pomembna domača in prevedena leposlovna in znanstvena dela. Rokopisna zbirka NUK je pred kratkim pridobila bogat in obsežen založniški arhiv iz obdobja 1945 – 2000, ki skupaj meri okoli deset tekočih metrov gradiva.

Na fotografiji je predstavljeno založniško gradivo za knjigo Milka Kosa Zgodovina Slovencev.

ponedeljek, 29.4.2013
VABIMO VAS NA VEČERNI ŠTUDIJ V NUK
V maju in juniju bodo čitalniški prostori NUK ponovno odprti do 22.00. Od ponedeljka, 6. maja, do petka, 28. junija 2013, bodo po 20.00, uporabnikom na voljo:
■ študijski prostori (196 sedežev v Veliki čitalnici in prostoru za skupinsko učenje), dostop do brezžičnega omrežja,
■ dostop do elektronskih informacijskih virov,
■ možnost vračanja izposojenega čitalniškega gradiva,
■ garderoba.

Odprtost Velike čitalnice in prostora za skupinsko učenje v maju in juniju 2013:
pon. – pet.: 8.00–22.00
sob.: 9.00–14.00

Zaradi zagotavljanja varnosti zgradbe in knjižnične zbirke bodo lahko po 20.00 čitalniške prostore uporabljali le obiskovalci, ki bodo v knjižnico vstopili do 20.00 ure. Več informacij lahko najdete v »Navodilih za obiskovalce«.

petek, 18.4.2013
GENERALNA SKUPŠČINA MEDNARODNEGA KONZORCIJA ZA TRAJNO OHRANJANJE SPLETNIH VSEBIN

Narodna in univerzitetna knjižnica Slovenije (NUK) bo med 22. in 26.4.2013 v hotelu Mons, Ljubljana, gostila generalno skupščino mednarodnega konzorcija za trajno ohranjanje spletnih vsebin.

IIPC (International Internet Preservation Consortium) je najpomembnejši mednarodni konzorcij ustanov, ki se ukvarjajo z razvojem orodij, standardov in dobrih praks pri trajnem ohranjanju spletnih vsebin in ki spodbujajo mednarodno sodelovanje ter čim širši dostop in uporabo spletnih arhivov. V IIPC je včlanjenih preko 40 organizacij iz več kot 25 držav z vsega sveta. Med njimi so nacionalne, visokošolske in regionalne knjižnice ter arhivi. Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) je članica konzorcija od leta 2007.

Letos IIPC praznuje deseto obletnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti bo NUK gostil letno skupščino, ki bo potekala v hotelu Mons od 22. do 26. aprila 2013. Četrtega in petega dne bo konzorcij odprl svoja vrata tudi drugim organizacijam, ki sicer niso članice, jih pa zanima dejavnost konzorcija. V programu je v četrtek, 25. aprila 2013, predvidena konferenca Scholarly Access to Web Archives: Progress, Requirements and Challenges, v petek, 26. aprila 2014, pa tri delavnice (program si lahko ogledate tukaj). Svojo udeležbo so napovedali ne le predstavniki slovenskih ustanov, ki se ukvarjajo z arhiviranjem digitalnih virov, ampak tudi drugih organizacij iz regije.

Tako kot mnoge nacionalne knjižnice po svetu se tudi NUK z arhiviranjem spleta ukvarja že več kot desetletje. Ker posamični razvoj orodij za zajemanje spletnih vsebin ni dosegel želenih rezultatov, je bila primarna naloga ustanov, ki so v letu 2003 oblikovale konzorcij IIPC, razvoj novega orodja za zajem spleta Heritrix. Orodje je bilo na novo razvito upoštevajoč slabe izkušnje iz preteklosti predvsem v Internet Archive, Kongresni knjižnici, Nacionalni knjižnici Avstralije, Nacionalni knjižnici Francije in skandinavskih nacionalnih knjižnicah. Omenjeni partnerji so tudi sami sofinancirali celotno razvojno dejavnost. V letu 2007 je IIPC odprl vrata novim članicam, med katere sodi tudi Narodna in univerzitetna knjižnica. Vsa orodja, ki jih razvijajo članice konzorcija, so prosto dostopna na spletu z odprto kodo (več).

V zadnjih letih so partnerji sodelovali pri različnih skupnih tematskih zajemih. Ti so pokrivali dogodke kot so Olimpijske igre v Londonu in jedrska nesreča v Fukushimi. Trenutno sodelujejo pri zajemu vsebin v zvezi z izvolitvijo novega papeža ter še drugimi aktulanimi dogodki. Poleg zbiranja pomembnejših spletnih mest ustanov in uveljavljenih avtorjev se v zadnjih letih članice konzorcija vedno bolj ukvarjajo tudi z zajemom in arhiviranjem družbenih omrežij kot sta Twitter in Facebook.

NUK je arhiviranje vsebin na spletu med svoje redne dejavnosti uvrstil leta 2008. Trenutno naš spletni arhiv obsega čez 1000 spletišč oziroma okoli 50 milijonov spletnih strani. Poleg rednih zajemov ustvarja NUK tudi manjše, časovno omejene tematske zbirke (kot je pokrivanje slovenskih volitev). Spletni arhiv NUK, ki bo od aprila dalje tudi javno dostopen, bomo predstavili v četrtek, 25. aprila 2013.

ponedeljek, 8.4.2013
SREČANJE MINISTROV DRŽAV ČLANIC FORUMA SLOVANSKIH KULTUR
Narodna in univerzitetna knjižnica bo v torek, 9. aprila 2013, med 16. in 17. uro gostila del srečanja ministrov držav članic Foruma slovanskih kultur. Knjižnico bo obiskalo 13 ministrov za kulturo, ob tej priložnosti pa jim bomo predstavili enega izmed največjih zakladov v naši zbirki - Supraseljski kodeks. Rokopis, ki je nastal v prvi polovici 11. stoletja, je največji in eden najstarejših dokumentov v starocerkvenoslovanščini, njegova zgodba pa morda najbolje ponazarja zgodovinsko povezanost slovanskih narodov.

Poleg kodeksa bo v Avli pred Veliko čitalnico na ogled tudi gostujoča razstava Slovaškega narodnega muzeja z naslovom Ciril in Metod - brata, ki sta spremenila svet, na kateri bodo predstavljeni faksimili redkih zgodovinskih dokumentov iz prvega tisočletja našega štetja.

petek, 5.4.2013
OPERETA NA SLOVENSKEM
"Opereta, ta nebogljena pastorka naših razmer, vedno v stran potisnjena, malo spoštovana in negovana, a še najbolj zaželena srcem, potrebnih oddiha in razvedrila, kdo je ne bi ljubil? Toliko nam nudi in poklanja: kdo bi je danes ne imel rad, da mu prinese neskaljenega veselja?"
Neznani pisec v Jutru leta 1943

Opereta je bila v zgodovini slovenskega glasbenega gledališča vse od druge polovice 19. stoletja zelo pomembna in spoštovana glasbena oblika. Bila je popularnejša od opere, zaradi vsebinske lahkotnosti dostopna najširšemu krogu poslušalstva. Obdobje uprizarjanja operetnih predstav v slovenskem jeziku se je začelo z ustanovitvijo Dramatičnega društva v Ljubljani leta 1867. To je med drugim poskrbelo za krstno izvedbo (1871) Jamske Ivanke, ki jo je Miroslav Vilhar napisal že dvajset let pred tem in velja za prvo slovensko igro s petjem. Po drugi svetovni vojni je bila opereta izgnana s slovenskih poklicnih odrov. »Vse arhivsko gradivo – partiture, klavirske izvlečke, posamezne pevske in instrumentalne glasove ter besedila operet so morali iz ljubljanske Opere nemudoma izločiti. Poln kamion je v šestnajstih velikih paketih odpeljal notno gradivo za osemnajst operet in spevoiger. Šele okrog leta 1989 se je izvedelo, da je bilo operetno gradivo odpeljano prek meje v Trst, v tamkajšnjo Glasbeno matico, kjer je ves čas ostalo na podstrešju te ustanove«. (Henrik Neubauer, Opereta v Sloveniji). Za ponovno oživitev operete na odrih slovenskih opernih gledališč je v veliki meri zaslužen Henrik Neubauer, ki je leta 1984 prevzel umetniško vodstvo mariborske Opere, ter opereto in muzikal ponovno uvrstil v njen redni program. Dragoceno glasbeno in dokumentarno gradivo bo na razstavi, ki jo je pripravil Domen Prezelj, na ogled v Plečnikovem hodniku do 29. maja 2013.