Digitalizacija in trajno ohranjanje revij MEDDOBJE - ENTRESIGLO ter ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE
Obdobje: 16. 3. 2011 - 31. 12. 2011
Vodja projekta: Helena Janežič
Sofinancer: Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Opis projekta: Na portalu Digitalna knjižnica Slovenije smo omogočili dostop in trajno hranjenje (arhiviranje) dveh pomembnih kulturno-literarnih izseljenskih revij, ki izhajata v Argentini. Revija Meddobje izhaja že od leta 1954, Zbornik Svobodne Slovenije pa je izhajal od leta 1949 do 1975. Obe reviji sta izvrsten pomnik časa in vir za poznavanje ljudi, zgodovinskih dejstev in družbenih gibanj slovenskih izseljencev.

Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si / Digital Library of Slovenia - dLib.si
Obdobje: 1. 9. 2007 - 28. 4. 2011
Nosilec: mag. Zoran Krstulović
Financer: Norveški finančni mehanizem
Opis projekta: Splošni cilj projekta je zbiranje in ohranjanje slovenske pisne kulturne dediščine ter omogočanje dostopa preko portala dLib.si. Namen projekta je digitalizacija in oblikovanje podatkovnih zbirk slovenske pisne dediščine, ki bodo enostavno in javno dostopne prek interneta slovenski in svetovni javnosti. S finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma je Digitalna knjižnica Slovenije vsako leto bogatejša za več tisoč strani digitalnih vsebin v skladu z letnim načrtom digitalizacije. Projekt poteka v okviru šestih delovnih sklopov: 

• identifikacija pomembnih zbirk, ki predstavljajo kulturno dediščino Slovenije, vzpostavitev podatkovne baze ter oblikovanje meril za ohranjanje podatkov;
• vzpostavitev centrov za digitalizacijo v NUK in partnerskih knjižnicah z osnovno opremo in usposobljenimi zaposlenimi;
• vzpostavitev repozitorija v NUK-u, ki bo zadovoljeval merila za ohranjanje digitalnih gradiv;
• digitalizacija pisne kulturne dediščine;
• zagotavljanje najširše dostopnosti do digitalizirane slovenske pisne kulturne dediščine;
• obveščanje najširše javnosti o projektu in promocija.

Spletna stran projekta: http://www.dlib.si

dlib.siPlus - Nove vsebine in storitve Digitalne knjižnice Slovenije
Obdobje: 17. 8. 2009 - 30. 9. 2010
Nosilec: NUK
Vodja projekta: mag. Aljoša Nikl
Vrednost: 294.821,00 EUR
Financer: MVZT, Evropski sklad za regionalni razvoj
Namen projekta dLib.siPlus je celovitejši in učinkovitejši dostop do digitalnih vsebin v portalu Digitalna knjižnica Slovenije. V okviru projekta bomo vključili nove digitalne zbirke, ki so del nacionalne kulturne in znanstvene dediščine. Razvili bomo nove funkcionalnosti in storitve, ki bodo obogatile in povezale že obstoječe in nove e-vsebine ter olajšale iskanje po le-teh. Med glavnimi dejavnostmi projekta bo digitalizacija in javni dostop do glasbenih posnetkov in starejših dokumentov pisne slovenske kulturne dediščine, vzpostavitev nacionalnega sistema sledljivosti dokumentov in nacionalnega digitalnega arhiva za e-vsebine na področju znanstveno-raziskovalnega dela, razvoj novih funkcionalnosti za dostop do e-vsebin kot je npr. digitalna geoknjižnica in virtualni vodič v 3D tehniki. Posebna pozornost bo namenjena raziskavam in prenosu znanja na področju trajnega ohranjanja digitalnih virov.
Spletna stran projekta: http://www.dlib.si/

DEDI II - Razširitev Enciklopedije naravne in kulturne dediščine na Slovenskem
Obdobje: 7. 7. 2009 - 30. 9. 2010
Nosilec: XLAB d.o.o.
Vodja projekta v NUK: dr. Renata Šolar
Financer: MVZT, Evropski sklad za regionalni razvoj
DEDI II je razvojno-raziskovalni projekt e-vsebin in e-storitev na področju kulture. Predstavlja nadgradnjo pilotnega raziskovalnega projekta DEDI, ki je bil namenjen izdelavi koncepta spletne zbirke naravne in kulturne dediščine. DEDI je prva digitalna multimedijska predstavitev slovenske premične in nepremične kulturne in naravne dediščine, ki preko spleta ponuja kakovostne in kompleksne vsebine najširši javnosti na enostaven in privlačen način. Pregledovanje objektov kulturne dediščine je v projektu nadgrajeno z inovativnim konceptom "napredne dediteke", ki povezuje več objektov kulturne in naravne dediščine v celovito zgodbo. Predstavniki konzorcija pričakujejo, da bo DEDI postal nepogrešljivi del nacionalne kulturno-turistične ponudbe in uporaben pripomoček za e-učenje.

Spletna stran projekta: http://www.dedi.si/

PaperVOC: Hlapne organske snovi v zbirkah kulturne dediščine na papirju – vir informacij ali zdravstveno tveganje?
Obdobje: 1.1 2005 - 31.12. 2009
Nosilec: dr. Matija Strlič, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo; vodja projekta s strani NUK: dr. Jana Kolar
Financer: ARRS
Cilj projekta je bil na inovativen način priti do informacij o kvaliteti delovnega okolja v zbirkah kulturne dediščine na papirju, ter hkrati o materialni kvaliteti teh zbirk. Opravljena je bila pionirsko in široko zastavljena raziskava hlapnih organskih snovi (HOS), ki se nahajajo v skladiščnih prostorih knjižnic in arhivov, ki je dala potrebne podatke konzervatorjem, upravljalcem teh zbirk in osebju, ki z zbirkami dnevno rokujejo, kakor tudi podatke za oceno zdravstvenega tveganja.

Spletna stran: http://www.science4heritage.org/papervoc/  

Virtualni regijski pomnilnik KAMRA

Obdobje: 2005-2008
Nosilec: Zveza splošnih knjižnic; sodelavka iz NUK: Breda Karun
Financer: Sredstva so se zagotavljala z različnimi razpisi in iz različnih virov
Namen regijskega portala KAMRA je bil vzpostaviti okolje, preko katerega bodo uporabnikom dostopne digitalne vsebine, ki jih kreirajo ali jih bodo kreirali knjižnice, arhivi in muzeji na lokalnem nivoju, pa tudi informacije o lokalnih ustanovah, društvih in njihovih dejavnostih. V začetni fazi je bilo načrtovano vključevanje kulturnih ustanov, kasneje pa tudi izobraževalnih, socialnih, gospodarskega sektorja itd.

Spletna stran: http://www.kamra.si/

Obdobje:15.3.– 15.10.2008
Nosilka: dr. Renata Šolar, NUK
Financer: MVSZT, Strukturni skladi

Projekt DEDI je predkonkurenčni razvojno raziskovalni projekt na področju „e-vsebine in e-storitve na področju kulture”. Zasnovan je bil kot interdisciplinarni pilotni projekt, ki se je končal z izdelavo prototipa. Prototip je namenjen oblikovanju vsebinsko bogate zbirke dediščine na Slovenskem, ki je v pilotni fazi izhajala iz vsebinskih zbirk Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) in Parka Škocjanske jame (PŠJ) ter tako služila preverjanju uporabnosti informacijskih in tehnoloških rešitev za ostale slovenske ustanove, ki hranijo zbirke naravne in kulturne dediščine.Načrtovanje in razvoj spletne enciklopedije, kot je DEDI, katere cilj je visoka stopnja uporabnosti tako za strokovno kot laično javnost, lahko na kratko opredelimo kot oblikovanje kompleksnega informacijskega sistema.

Spletna stran: http://www.dedi.si

Obdobje: oktober 2006 - september 2008
Nosilka: dr. Melita Ambrožič
Financer: ARRS / MVŠZT (CRP – P 3051)

Projekt DIZZIS je potekal v obdobju 1. oktober 2006 – 30. september 2008. Projektne naloge so bile ustrezno umeščene v izvajanje projekta izgradnje Digitalne knjižnice Slovenije, ki je sofinanciran iz različnih domačih in evropskih virov. Gradnja Digitalne knjižnice Slovenije poteka v skladu s strateškimi cilji in strategijami, sprejetimi za obdobje 2007-2010 (Strategija razvoja Digitalne knjižnice Slovenije: 2007-2010). Projekt DIZZIS je bil usmerjen na problematiko izgradnje digitalnih zbirk celotnih besedil znanstvenih in strokovnih publikacij ter digitalnih zbirk gradiv, ki imajo multimedijski značaj. Modeli reševanja posameznih vprašanj so bili oblikovani ali preizkušeni v postopku zasnove, oblikovanja, dopolnjevanja, zagotavljanja dostopnosti in pogojev za trajno ohranjanje gradiv v digitalni zbirki visokošolskih del, vprašanja izgradnje digitalnih zbirk multimedijskih gradiv pa na osnovi zasnove multimedijske digitalne zbirke Jurij Vega ter na dopolnjevanju že obstoječih zbirk t. i. neknjižnega gradiva. Digitalna zbirka Visokošolska dela je dostopna prek portala dLib.si (http://www.dlib.si ).

Zaključno poročilo

---

Mikroanalitske metode za določanje pH papirja

Obdobje: 1.1.2003-30.9.2005
Nosilka: dr. Jana Kolar
Financer: ARRS in MK (MVZT, aplikativni projekti, L1-5237)

V okviru projekta smo evalvirali metodo za določanje pH papirja in razvili novo, nedestruktivno metodo za določanje kislosti papirja. Najpomembnejši faktor, ki vpliva na trajnost papirja, je njegov pH. V kislem mediju je poglavitna razgradna reakcija kislinska hidroliza celuloze, alkalne pH vrednosti pa povečajo obseg avtooksidativnih reakcij celuloze. Oba mehanizma vodita do postopnega krajšanja celulozne verige in s tem povezane krhkosti papirja. Zato je natančno, nedestruktivno merjenje pH papirja ključnega pomena za ohranjanje pisne kulturne dediščine. Po definiciji se pH meri v vodnih raztopinah, kar povzroča precej težav pri določanju pH vrednosti trdnega materiala kot je papir. Standardi za določanje pH papirja sicer obstajajo, a so prirejeni za potrebe papirne industrije. Edina nedestruktivna metoda za površinsko merjenje pH vključuje elektrodo s premerom 1 cm, kar pa je povsem nespremenljivo za uporabo na izvirnih dokumentih ali npr. merjenje pH tankih črt zapisa.

Obdobje: 1.10.2003-30.9.2005
Nosilka: dr. Melita Ambrožič;
vodja projekta: mag. Alenka Kavčič-Čolić
Financer: MK, MŠZŠ/ARRS, MID/MVZT ("Konkurenčnost Slovenije 2001-2006" CRP - V2-0899-0619)

V okviru projekta smo ustvarili edinstveno podatkovno bazo in elektronski arhiv vseh pomembnejših sodobnih slovenskih periodičnih publikacij, med njimi tudi tistih, ki jih obstoječi medijski posredniki že pokrivajo. Cilj projekta pa je bila digitalizacija in avtomatizacija bibliografske obdelave člankov iz dnevnega časopisja in drugih serijskih publikacij ter omogočanje hitrejšega dostopa do njihovega celotnega besedila in poizvedovanje po le-teh. Sistem, ki smo ga razvili s partnerji, omogoča naslednje funkcionalnosti: vpogled na skenirano sliko celotne strani časnika; vpogled na skeniran članek; OCR predelavo besedila; avtomatsko indeksiranje besedila na podlagi predefiniranih gesel; -omogočen naj bi bil vnos NUK-ovega geslovnika in novih gesel ter šifrantov; iskanje po bibliografski bazi in po besedilu; vmesnik za vnos, poizvedovanje in pregledovanje; prenos bibliografskih podatkov v druge formate (primer COMARC, Dublin Core).

Obdobje: 1.10.2003-30.9.2005
Nosilka: dr. Jana Kolar;
vodja projekta: mag. Rozina Švent
Financer: "Konkurenčnost Slovenije 2001-2006" CRP 828805 (šifra projekta V 5 - 0805) ARRS in MK Projekt, ki je trajal dve leti (2003-2005), je imel osnovni namen: Ugotoviti zatečeno stanje knjižnic in knjižničnega gradiva v izseljenskih/zdomskih skupnostih (v kakšnih pogojih delujejo, kakšno gradivo hranijo) in kakšna je njihova pripravljenost, da se vključijo v slovenski vzajemni katalog. Zaradi kratkega izvedbenega roka je bila raziskava (anketa) izvedena le na omejenem območju (ZDA, Argentina, Avstralija, Švedska, Srbija in Črna gora, Italija - Trst), vendar so rezultati pokazali veliko željo, da bi se tudi te knjižnice vključile v enotni knjižnični sistem. Vse knjižnice tudi pričakujejo pomoč države Slovenije in predvsem NUK-a kot nacionalne knjižnice (tako pomoč v gradivu kot tudi ustrezno strokovno pomoč).

Obdobje: 2005
Nosilka: dr. Jana Kolar; vodja projekta: mag. Rozina Švent
Financer: Urad Vlade R Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, pogodba št. I - 86/05.

Pregled izseljenskega arhivskega in knjižnega gradiva v ZDA - dr. Rada Lenčka v New Yorku, dr. Jožeta Velikonje v Seattlu in več zasebnih arhivov in knjižnic v Clevelandu. V celoti je bilo pregledano gradivo dr. Velikonje - gradivo je tudi bilo prepeljano v NUK; zapuščina dr. Lenčka v NY pa je bila pregledana delno (v NUK je bilo odposlanih 18 škatel gradiva).

Obdobje: 2005 (od leta 2006 dalje se izvaja kot redna naloga NUK in sofinancira iz različnih projektov)
Nosilec: mag. Zoran Krstulović
Financer: NUK/MK, Direktorat za informacijsko družbo pri MVZT
Spletna stran projekta: http://www.dlib.si/

Namen projekta je bil vzpostaviti sistematičen, postopen in kooperativen pristop k uresničevanju poslanstva sodobnih knjižnic, to je zbiranja, ohranjanja in omogočanja dostopa do tradicionalnega in elektronskega gradiva. Uspešna realizacija projekta je predstavljala temelj za nastanek nacionalne strategije digitalizacije in dostopa do elektronskih publikacij. S projektom smo želeli uresničiti naslednje strateške cilje:

• zasnovati in vzpostaviti nacionalni repozitorij za trajno ohranjanje digitalne kulturne dediščine;
• prek interneta zagotoviti dostopnost do gradiva, objavljenega v digitalni obliki ali na klasičnih nosilcih s pomočjo njihove pretvorbe v digitalno obliko (digitalizacij);
• vzpostavitev portala digitalne knjižnice;
• vzpostavitev portala digitalne knjižnice;
• zagotavljanje infrastrukture in tehnične podpore za digitalizacijo in trajno ohranjanje digitalne dediščine;
• izobraževanje za digitalno knjižnico.
  

Obdobje: 1.1.2003-31.12.2004
Nosilka: dr. Dunja Mladenič, Institut Jožef Stefan; koordinatorka raziskovalne skupine NUK: mag. Alenka Kavčič-Čolić
Financer: NUK, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport (aplikativni projekti - L2-5257-0106-03)

Projekt ZDEP je bil v nekem smislu nadaljevanje projekta "Metodologija zbiranja in arhiviranje slovenskih elektronskih publikacij na medmrežju". Na podlagi že pripravljene metodologije arhiviranja elektronskih publikacij v omenjenem projektu naj bi Institut Jožef Stefan izdelal ustrezno aplikacijo, ki bi omogočala združevanje različnega gradiva na različnih nosilcih in enostavnega dostopa do le-teh z ene lokacije. V zbirko bi bilo možno vključevati publikacije, ki so že rojene v elektronski obliki (elektronske monografije, serijske publikacije in spletne strani), in smo jih kot nacionalna knjižnica dolžni ohranjati za prihodnost, kakor tudi skenirane podobe starega gradiva, ki ga zaradi velikega povpraševanja javnosti želimo zaščititi (kartografsko gradivo, stari rokopisi ipd.). Aplikacija je bila izdelana in testirana v NUK, vendar je zahtevala še kasnejše izpopolnitve.

Obdobje: 1.10.2002-30.09.2004
Nosilka: dr. Eva Kodrič-Dačić; vodja projekta: mag. Alenka Kavčič-Čolić; sodelavci: raziskovalci NUK in Instituta Jožef Stefan
Financer: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport in Ministrstvo za informacijsko družbo ("Konkurenčnost Slovenije 2001-2006", CRP: V5-0789-0619)

Rezultat projekta je metodološki model, v katerem so oblikovana strokovna izhodišča za zbiranje in arhiviranje slovenskih elektronskih publikacij dostopnih on-line ter delujočega prototipnega spletnega arhiva. Model določa splošne standarde, metode in postopke za vse elektronske publikacije, ki so dosegljive prek medmrežja. Obenem so na IJS izdelali zmogljiv robot, ki nam je omogočil testno zajemanje slovenskega medmrežja.

Obdobje: 1.2.2003-31.1.2004
Nosilka: dr. Eva Kodrič-Dačić
Financer: CRP: V5-0793-02 - Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za informacijsko družbo

Namen projekta je bil raziskati možnosti uporabe podatkovne zbirke slovenskega vzajemnega kataloga oziroma podatkovne zbirke Slovenske bibliografije za potrebe boljše dostopnosti slovenskih publikacij oziroma publikacij slovenskih založb. Končni cilj projekta je bil izdelava modela za podatkovno zbirko, ki bo dostopna na medmrežju in bo potencialne uporabnike/kupce informirala o dostopnosti slovenskih publikacij oziroma o publikacijah slovenskih založnikov na trgu in o njihovi ceni.

Obdobje: 1.7.2001-31.12.2003
Nosilka: dr. Jana Kolar
Financer: NUK/MK

Cilj projekta je bil razvoj sistema za čiščenje papirja z uporabo laserja. Sistem mora biti enostaven za uporabo in ekonomičen, da ga bodo lahko uporabljali restavratorji v knjižnicah, arhivih, muzejih in privatnih delavnicah. Poleg tega pa morajo biti delavni pogoji optimizirani, da bodo omogočili maksimalen efekt ob čim manjši razgradnji pisne podlage. Uporaba laserske tehnologije za površinsko čiščenje papirnih materialov historičnega pomena je še sorazmerno neraziskana. Ima več prednosti pred klasičnimi postopki: gre za brezkontaktno metodo, ki omogoča čiščenje tudi zelo krhkih materialov, s katerimi je rokovanje otežkočeno. Med obdelavo se ne spremeni struktura materiala, omogoča visoko natančnost, ne zahteva uporabe kemikalij in je okolju prijazna, vendar bi morali zaradi možnih neželenih interakcij laserske svetlobe s substratom definirati delovne pogoje (valovna dolžina, energija) tako, da je razgradnja celuloze minimalna. Razviti prototip je predstavljal novost v ponudbi konzervatorske opreme.

Obdobje: 1.1.2001 – 31.3. 2002
Nosilec: mag. Zoran Krstulović
Financer: NUK/MK
URL: http://www.nuk.uni-lj.si/sssg/

Cilj projekta je bila izdelava splošnega slovenskega geslovnika, ki naj bi vseboval pravila za tvorjenje predmetnih oznak ter osnovni nabor gesel. Geslovnik naj bi omogočil poenoteno vsebinsko obdelavo v nacionalnem vzajemnem bibliografskem sistemu na splošni ravni.

Obdobje: 1987-2002
Nosilca: Ivan Kanič; dr. Maja Žumer
Financer: CRP, Ministrstvo za kulturo, NUK

Delo Bibliotekarske terminološke komisije je temeljilo na strokovnih izhodiščih za pripravo slovenskega razlagalnega terminološkega slovarja, postavljenih in preverjenih v preteklih letih, ter rezultatih izpisovanja 291 slovenskih strokovnih besedil na okrog 6.570 straneh, dostopnih članom komisije v računalniški podatkovni zbirki, 10.300 ekscerptov na cederomu in svetovnem spletu ter tiskanem Abecedariju bibliotekarskih terminov, ki zajema okrog 16.580 enot. Potekala je tudi priprava razlag s pomensko analizo gesel in usklajevanjem razlag, tako da je ob koncu leta 2002 obsegalo pripravljeno slovarsko gradivo 3.745 slovarskih enot. Ob zaključku projekta je bila izdelana približno polovica slovarja oz. od A-L.

Digitalizacija zbirke portretnih fotografij znanih Slovencev
(I. del širše zasnovanega projekta: »Digitalizacija izbranega gradiva Kartografske in slikovne zbirke NUK«)

Obdobje: 1999-2001
Nosilka: mag. Renata Šolar
Financer: NUK/MK URL: http://www.dlib.si/

Projekt je predstavljal prvi del širše zasnovane naloge digitalizacije izbranega gradiva kartografske in slikovne zbirke. Skeniranih je bilo 11.000 portretov, njihova obdelava pa je bila zaključena oktobra leta 2000. Hkrati je potekala kontrola obdelanih skenogramov. V letu 2000 so potekale tudi aktivnosti v zvezi z urejanjem avtorskih pravic, narejen pa je bil tudi izbor skenogramov za domačo stran NUK. V letu 2001 je bila izdelana programska oprema za uporabniški dostop do skenogramov. S tem je bil projekt zaključen. Izdelan je bil tudi izbor skenogramov za predstavitev projekta na TEL.

Digitalizacija Kopitarjeve zbirke slovanskih srednjeveških kodeksov
(nadaljevanje projekta »Digitalizacija slovanskih srednjeveških rokopisov iz Kopitarjeve knjižnice«)

Obdobje: 1999-2001
Nosilca : Vilenka Jakac-Bizjak, Mihael Glavan
Financer: NUK/MK; URL: http://www.nuk.uni-lj.si/kopitarjevazbirka/

Zgodovina projekta Digitalizacija slovanskih srednjeveških rokopisov iz Kopitarjeve knjižnice, katerega namen je bila zaščita zbirke srednjeveških slovanskih kodeksov iz Kopitarjeve knjižnice, sega v leto 1999. Kopitarjeva knjižnica, ki jo NUK hrani vse od leta 1845, in predstavlja dragocenost tudi v svetovnem merilu, je zbirka 34 slovanskih kodeksov iz časa od 11.-15. stoletja. NUK se je za digitalizacijo gradiva odločil zato, da bi omenjeno gradivo lahko ustrezno zaščitil in hkrati omogočil lažji dostop do zbirke številnim strokovnjakom. Dodatni del projekta je bila strokovna priprava spremnega bibliografskega gradiva za izdelavo iskalnih parametrov po digitalni zbirki. Za najprimernejšega se je pokazal Mošinov bibliografski popis Kopitarjeve zbirke, ker vsebuje vse potrebne kodikološke elemente, po katerih je mogoče izdelati programske iztočnice za iskanje. V ta namen je bilo potrebno dati izdelati sisteme fontov, ki vsebujejo tudi stare cirilske, grške in druge znake, ki jih vsebujejo omenjena besedila. Zatem so potekale še naslednje faze: kopiranje posnetega arhiva na DHL medijih na vzporeden arhiv DDS3 (ali 4), kompresija skenogramov za uporabo na internetu, skeniranje Mošinove bibliografske opreme za iskanje po bazi. V začetku leta 2000 je bila končana digitalizacija Kopitarjeve zbirke, posnetih je bilo približno 13.000 strani rokopisov, od katerih ima marsikateri barvne poslikave. V letu 2001 je bilo izdelano in aplicirano programsko orodje.

Obdobje: 1999-2001
Nosilka: dr. Eva Kodrič-Dačić
Financer: NUK/MK

Cilj projekta je bil oblikovanje normativov, na osnovi katerih bi lahko splošne knjižnice na področjih, kjer živita italijanska in madžarska manjšina, ustrezno zadovoljevale njune potrebe. V letu 1999 je bil kot izhodišče za nadaljnje delo opravljen pregled slovenske zakonodaje in strokovnih priporočil za delo knjižnic za manjšine ter pregled mednarodne prakse. V letu 2000 je bil pripravljen strokovni predlog kriterijev za zagotavljanje knjižničnega gradiva in servisov za manjšine v splošnih knjižnicah. Oblikovana so bila tudi stališča v luči interesov manjšine. Obe stališči sta bili posredovani Ministrstvu za kulturo, kjer ju je obravnavala Strokovna skupina na področju kulturne dejavnosti italijanske in madžarske narodne skupnosti, romske skupnosti, drugih manjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev v RS. Na sestanku delovne skupine v januarju 2001 je bilo dogovorjeno, da vsak izmed članov skupine pošlje pripombe na gradivo, ki ga je pripravila DMS. Gradivo je bilo uporabljeno v postopku obravnave predloga zakona o knjižničarstvu, ki se v določenih členih nanaša na dejavnost splošnih knjižnic za manjšine, niso pa na osnovi projekta bili sprejeti ustrezni normativi.

Obdobje: 1997-2001
Nosilka: Zlata Dimec
Financer: NUK/MK

NUK je več let načrtoval pripravo novega pravilnika za katalogizacijo. Pravilnik i priručnik za izradbu abecednih kataloga (PPIAK) Eve Verone je namreč postal neustrezen iz več razlogov. Z ministrstvom za znanost in tehnologijo so o tem potekali dogovori od leta 1997 (izdelava projektne naloge, ki jo je pripravila ekspertna skupina, predstavitev njenih stališč in javna razprava o projektu). Novembra 1999 je bila podpisana pogodba, s katero se je NUK zavezal, da bo do 30.5.2000 pripravil pregled obstoječih katalogizacijskih pravil z referencami na ustrezne pravilnike. NUK je nalogo opravil v dogovorjenem roku, pri tem pa upošteval skrajšano izdajo angloameriških pravil (The Concise AACR« / prepared by Michael Gorman. 1998 revision. Chicago: ALA, 1999), ki jo je Ministrstvo navedlo kot vzorec za strukturo priročnika. Priročnik z naslovom PREKAT (Priročnik za enostavno uporabo katalogizacijskih pravil) je izšel v prvih dneh januarja 2001.

Obdobje: 2000
Nosilka: dr. Jana Kolar
Financer: NUK/MK

V okviru projekta je raziskovalna skupina razvijala dve novi metodi za ovrednotenje oksidativne razgradnje papirja. Pri prvi metodi, tj. metodi detekcije hidrosilnih radikalov s pomočjo N,N‛-(5-nitro, 1,3-phenylene) bisglutaramide (NPG), pri reakciji nastajajo močno obarvani orto- in para- substituirani produkti in jih zato lahko enostavno določimo s spektrofotometrom. Z metodo je bilo dokazano, da so prav hidroksilni radikali poglavitni vzrok za razgradnjo alkalnih papirjev med staranjem ter da reakcija poteka hitreje kot pri višjih pH vrednostih. Potekal je tudi razvoj metode nedestruktivnega zasledovanja oksidativne razgradnje s pomočjo kemiluminiscence. Raziskovalna skupina je poleg tega raziskovala še vpliv konzervatorskih postopkov na obseg razgradnje celuloze.

Obdobje: 2000
Nosilec: Ivan Kanič
Financer: NUK/MK

Projekt je potekal v treh fazah: v prvi je bila pripravljena in izdana tiskana publikacija »Koliko poznam Evropsko unijo – izbrani viri«, potekala pa je tudi predstavitev informacijskih virov EU in o EU študentom Ekonomske fakultete. Druga faza je obsegala izvedbo predavanja in kviza v Knjižnici Otona Župančiča za osnovnošolce, dijake in študente. V tretji fazi pa je bila pripravljena publikacija »Koliko poznam Evropsko unijo – izbrani viri« v elektronski izdaji, prilagojeni slabovidnim in slepim.

Obdobje: 1999-2000
Nosilka: Vilenka Jakac-Bizjak
Financer: NUK/MK

Zbirka Handbuch der historischen Buchbestände in Deutschland obsega popise fondov nemških publikacij, ki so bile natisnjene v letih 1450-1900 in so shranjene v knjižnicah evropskih držav. Leta 1999 je bil pripravljen popis nemških fondov v slovenskih knjižnicah. Poleg opisa fondov vseh večjih slovenskih knjižnic je bil pripravljen tudi obsežen pregled samostanskih in drugih teoloških knjižnic v Sloveniji in izčrpna predstavitev fondov NUK, skupaj z zgodovino knjižnice, popisom katalogov in pregledom uporabljenih katalogizacijskih pravil v NUK. V letu 2000 so avtorji tekste dopolnili oz. popravili glede na redakcijske pripombe.

Obdobje: 1999-2000
Nosilka: dr. Eva Kodrič-Dačić
Financer: NUK/MK

Vodenje razvida knjižnic je ena izmed matičnih dejavnosti, ki jo je republiški matični knjižnici predpisal Zakon o knjižnicah leta 1961. Temeljna naloga razvida je popis vseh knjižnic kot organizacijskih enot, ki izpolnjujejo minimalne strokovne kriterije za delo po Pravilniku o strokovnih in tehničnih pogojih za začetek dela knjižnic. V praksi služi za evidenco knjižnic, ki jih DMS spremlja, jim svetuje in o katerih zbira statistične podatke. Dolgoročno pa zagotavlja razvid knjižnic pregled nad razvojem javnih knjižnic in KIS v Sloveniji. Razvid knjižnic je NUK v obliki kartoteke začel graditi že v začetku šestdesetih let 19. stoletja, zato ga je bilo treba posodobiti. V ta namen je Ministrstvo za kulturo finančno podprlo projekt izdelave računalniškega programa za datoteko (v programu za leto 2000). V decembru leta 1999 je bil izdelan seznam polj za register, zatem je bil za potrebe projekta dokončno izdelan in testiran ustrezen računalniški program. Do konca leta 2000 pa so bili v bazo za razvid knjižnic vnesenih osnovni podatki o 150 knjižnicah (med njimi za vseh 60 splošnih knjižnic). Pripravljene so bile tudi definicije posameznih polj in navodila za vnos podatkov v razvid knjižnic. S tem je bila zaključena prva faza projekta.

Obdobje: 1998-1999
Nosilec: dr. Borut Loparnik
Financer: NUK/MK

Namen projekta je bil omogočiti dostop do starih, redkih zvočnih zapisov, ki jih ni mogoče reproducirati z obstoječo tehnično opremo. Projekt je zajemal elektronsko čiščenje zvočnih zapisov slovenskih izvajalcev, ki so nastali pred letom 1980. V Sloveniji praktično ni bilo raziskav slovenske glasbene ustvarjalnosti niti bibliografskih pregledov, prav tako tudi ni bilo sistematičnega zbiranja tega gradiva. Prvi korak je bil sistematičen pregled stanja, ki je pokazal, da se bo mogoče zanesti le na gramofonske plošče, ki jih hrani NUK, ter na gradivo iz Slovenskega tehničnega muzeja v Bistri. Za presnemavanje in čiščenje je bilo izbranih 116 gramofonskih plošč, ki vsebujejo 215 posnetkov v skupnem trajanju 10 ur in 36 minut. Gradivo predstavlja redkost (le dve petini sta v lasti NUK); zato ker ga je mogoče reproducirati le s posebno tehniko in v akustičnih studiih in ker lahko upravičeno pričakujemo, da se bodo metode in možnosti elektronskega čiščenja izpopolnjevale, je bilo odločeno, da bo vsak posnetek posnet v prečiščeni in neprečiščeni inačici. Gradivo je bilo posneto na 20 CD plošč, za katere so bile posnete tudi dvojnice.

Obdobje: 1999 Nosilka: dr. Jana Kolar
Financer: NUK/MK

Ena izmed osnovnih nalog NUK je ohranjanje pisne nacionalne dediščine. Najdragocenejši del zbirke predstavlja 78 srednjeveških kodeksov in 35 zgodnjih slovanskih rokopisov, ki so poškodovani zaradi starosti, neustreznih pogojev shranjevanja in neustreznih restavratorskih posegov v preteklosti. Popis stanja srednjeveških kodeksov, shranjenih v rokopisni zbirki NUK, je bil opravljen v prvi polovici leta 1999. Pregledanih je bilo 208 srednjeveških rokopisov, med temi je bilo 54 pergamentnih, 142 na ročnem papirju, 12 pa jih je bilo pisanih na papir in pergament. Ob pregledu se je izkazalo, da je 27 kodeksov močno (poškodovanost 80-100%) mehansko poškodovanih, 12 kemijsko nestabilnih in 11 z močnimi biološkimi poškodbami. 10 knjig na ročnem papirju je močno kislih, zato jih je treba čim prej razkisliniti, medtem ko je železo-galno črnilo v 23 rokopisih že znatno poškodovalo pisno podlago. Iluminacije v 6 knjigah so v zelo slabem stanju.

Obdobje: 1996-1998
Nosilka: dr. Maja Žumer; sodelavka: Zlata Dimec
Financer: NUK/MK

Cilj projekta je bil prenos kataložnih zapisov iz starega kataloga NUK v računalniško obliko in vključitev teh zapisov v lokalni katalog NUK in vzajemni katalog ter posredovanje dela zapisov (za publikacije do leta 1830) v mednarodno zbirko HPB. Katalog obsega 105.000 listkov. V letu 1997 je bilo dokončano skeniranje kataložnih listkov, vnos in strukturiranje rokopisnih listkov in vnos podatkov s tipkanih listkov. Pripravljen je bil program za konverzijo v UNIMARC in COMARC in elektronska kopija kataloga. V letu 1998 so bile opravljene naslednje faze: instalacija elektronske kopije kataloga na strežniku CD¬ROM-ov in s tem široka javna dostopnost (tudi prek interneta), pripravljen je bil algoritem za avtomatsko strukturiranje tipkanih zapisov, opravljena je bila sistematična kontrola zapisov s pomočjo pregledovanja slovarjev posameznih polj, zapisi z nemškimi vsebinskimi oznakami so bili dopolnjeni s slovenskimi oznakami in UDK vrstilcem, zapisi (skupaj ca. 70.000) so bili konvertirani v formata COMARC in UNIMARC v juniju 1998 in poslani v IZUM, 17.300 zapisov v formatu UNIMARC je bilo poslanih v CERL-ovo zbirko HPB.

Obdobje: 1998-2001
Nosilka: dr. Maja Žumer; sodelavka: Zlata Dimec
Financer: NUK/MK

Kot osnovo je projektna skupina vzela stvarni katalog, ker se je le na ta način bilo možno izogniti izgubi vsebinskih oznak. V oddelku za stvarno obdelavo so zato listkovni katalog dodatno opremili z vsebinskimi oznakami in UDK vrstilci. V katalogu je bilo približno 600.000 listkov, ocenjeno je bilo, da bo rezultat konverzije približno 400.000 bibliografskih zapisov. Za konverzijo tega kataloga je bila izbrana naslednja metodologija: najprej skeniranje z vnosom signatur in vsebinskih oznak, nato optično prepoznavanje znakov (OCR) in avtomatsko strukturiranje. Projekt je bil razdeljen v dve fazi: prva faza je obsegala skeniranje, obdelavo duplikatov in optično prepoznavanje znakov (OCR), druga pa strukturiranje zapisov in kontrolo ter vključitev v lokalni in vzajemni katalog. Skeniranje je bilo zaključeno do konca januarja 1999. Sledila je priprava programskih orodij za identifikacijo duplikatov in popravljanje signatur za zbirke. Do konca septembra 1999 je bilo opravljeno prepisovanje listkov, večinoma s pomočjo optičnega razpoznavanja (OCR). Tako pridobljeni nestrukturirani zapisi so bili na voljo za poizvedovanje v obliki zbirke polnega teksta, s čimer je bila prva faza projekta zaključena. V začetku leta 2000 se je začela druga faza projekta: strukturiranje zapisov in konverzija v COMARC format za vključitev v lokalno bazo. Zapisi so bili zaradi različnih oblik in katalogizacijskih pravil strukturirani v več fazah. Po avtomatskem strukturiranju jih je bilo treba sistematično pregledati (s pregledovanjem vsebine posameznih polj). Ta faza je potekala od maja do konca decembra 2000. Temu je sledilo še strukturiranje v COMARC. Zapisi so bili nato vključeni v lokalno bazo NUK.

Obdobje: 1997-1998
Nosilka: dr. Maja Žumer
Financer: NUK/MK

Namen projekta je bil izdelava prenovljene različice Slovenske bibliografije na CD-ROM-u. Projekt je obsegal načrtovanje vmesnika in funkcij programa, kontrolo delovanja programske opreme in pripravo uporabniškega priročnika. V letu 1997 je bila pripravljena specifikacija zahtev in prvo testiranje prototipov. Delo se je nadaljevalo v letu 1998 in zaključilo z izdajo 4. številke Slovenske bibliografije na CD-ROM-u in z izdajo novega priročnika v oktobru istega leta. Bistvene novosti nove različice so: oblikovno preglednejši vmesnik; bibliografski zapisi v formatu UNIMARC; vključitev zapisov za kartografsko gradivo; glasbene tiske in elektronske publikacije; izboljšano delovanje slovarjev; možnost shranjevanja zapisov po standardu ISO 2709; nov priročnik.

Obdobje: 1996-1997
Nosilka: dr. Silva Novljan
Financer: NUK/MK

V letu 1996 je potekala priprava izhodišč za projekt. V letu 1997 pa je bila imenovana sedemčlanska delovna skupina, ki je na 26 sestankih za javno obravnavo pripravila osnutek dokumenta »Standardi za javne knjižnice«.