prejšnje številke bibliografska kazala cenik kako naročiti obvestila avtorjem impresum



PROSTODOSTOPNI REPOZITORIJ RAZISKOVALNIH OBJAV IN PODATKOV TER VISOKOŠOLSKIH DEL

Izvleček
Vedno več financerjev raziskav zahteva, da so objave iz raziskav, financiranih z javnimi sredstvi, v najkrajšem času po sprejemu v objavo shranjene v prostodostopne repozitorije in prosto dostopne po 6 do 12 mesecih po objavi (t.i. Open Access Mandates). Evropska zveza univerz (EUA) priporoča vzpostavitev prostodostopnih institucionalnih repozitorijev in obvezno shranjevanje znanstvenih objav v take repozitorije ter sodelovanje rektorskih konferenc z nacionalnimi raziskovalnimi agencijami za dosego tega cilja.

Ugotovitve projekta DIZZIS kažejo, da slovenske visokošolske ustanove niso vzpostavile digitalnih repozitorijev njihovih lastnih elektronskih publikacij. Le nekaj visokošolskih zavodov oziroma njihovih knjižnic gradi digitalne zbirke, pri čemer uporabljajo različno programsko podporo, prav tako ni enotnega načina dostopanja do digitalnih vsebin na spletnih straneh, iskalniki in metapodatkovni modeli so različni itd. Na vstopnih spletnih straneh slovenskih inštitutov ni zaslediti povezav na njihove institucionalne repozitorije.

Glede na pričakovano vedno večjo razširjenost zahtev mednarodnih in slovenskih financerjev po prostem dostopu do rezultatov raziskav, financiranih z javnimi sredstvi, in glede na velikost slovenskega raziskovalnega in visokošolskega prostora bi bil umesten razmislek o vzpostavitvi nacionalnega prostodostopnega repozitorija raziskovalnih objav in podatkov ter visokošolskih del, ki bi bil lahko povezan s SICRIS-om. Z nacionalnim repozitorijem bi bila znanstvena produkcija slovenskih avtorjev v celotnem besedilu in obsegu podatkov dostopna in trajno hranjena na enem mestu, omogočena bi bila ponovna uporaba podatkov raziskav in povečani prisotnost, prepoznavnost in ugled slovenske znanosti v svetu.

Osnove
Koncept prostega/odprtega dostopa (open access) predpostavlja prosto dostopnost do rezultatov raziskav, financiranih z nacionalnimi proračunskimi ali mednarodnimi razpisnimi sredstvi (javno financiranje), na primer s shranjevanjem objav in podatkov v prostodostopne digitalne repozitorije ali z objavljanjem v prostodostopnih znanstvenih revijah (1).

Različni avtorji (2, 3) ugotavljajo, da prosti dostop do raziskovalnih objav v institucionalnih ali tematskih repozitorijih poveča dostopnost, vidnost in citiranost objav ter s tem avtorjem omogoči hitrejše napredovanje in izvolitve v nazive ter uspešnejše sodelovanje na razpisih. Hkrati zmanjša možnost podvajanja raziskav, olajša in spodbuja sodelovanje ter omogoča boljši izkoristek sredstev. Vodstvom ustanov in upravljavcem raziskovalne politike nudi ustrezna orodja za načrtovanje in upravljanje podobe in vpliva ustanove (prikaz kakovosti raziskovalne dejavnosti, njeno zasledovanje in upravljanje, zbiranje in trajno ohranjanje digitalnih dokumentov).

Prostodostopni repozitorij je digitalna zbirka, ki vsebuje institucionalno ali tematsko zamejene dokumente ali podatke raziskovalne produkcije. Shranjeni dokumenti so lahko recenzirani članki, konferenčna predavanja, knjige, učna gradiva, anotirane slike, avdio in video posnetki, raziskovalni podatki, tudi t.i. siva literatura: prednatisi, visokošolska dela, poročila, prijave projektov, statistična poročila, tehnična dokumentacija, vprašalniki, … (2). The Cape Town Open Education Declaration definira tudi oblike in prost dostop do učnih gradiv (open educational resources – OER; 4).

Vsebine prostodostopnih repozitorijev so na voljo tudi spletnim iskalnikom (Google Scholar, …), ki jih skupaj s povezavami na celotna besedila prikažejo v seznamu rezultatov iskanja. Prosti dostop vsakemu uporabniku omogoča povezavo do celotnega besedila objav ali izvirnih podatkov raziskav in s tem povezano prebiranje, shranjevanje, kopiranje, razširjanje in tiskanje oz. ponovno uporabo podatkov (2).

Pregled stanja v svetu
V Directory of Open Access Repositories (OpenDOAR) je zabeleženih več kot 1.300 prostodostopnih akademskih institucionalnih repozitorijev (www.opendoar.org). Obstajajo tudi številni tematski prostodostopni repozitoriji (za posamezna področja so navedeni npr. na naslovu oad.simmons.edu/oadwiki/Disciplinary_repositories). Posebej je potrebno omeniti DRIVER (Digital Repository Infrastructure Vision for European Research), ki povezuje 200 evropskih prostodostopnih institucionalnih ali tematskih repozitorijev in omogoča hkratno iskanje v vseh (1 milijon dokumentov; search3.driver.research-infrastructures.eu). Preko portala DART-Europe E-theses Portal je na voljo iskanje in dostop do več kot 104.300 doktorskih del v celotnem besedilu iz 12 držav (www.dart-europe.eu; 2).

S povezavo prostodostopnega repozitorija s Current Research Information System-om (CRIS) so biografski podatki o raziskovalcu in bibliografski podatki o njegovih objavah povezani s prostodostopnimi objavami v celotnem besedilu (primer Trinity College Dublin; 3).

Vedno več financerjev raziskav zahteva, da so objave iz raziskav, financiranih z javnimi sredstvi, v najkrajšem času po sprejemu v objavo shranjene v prostodostopne repozitorije in prosto dostopne po 6 do 12 mesecih po objavi (t.i. Open Access Mandates). Na strani Registry of Open Access Repository Material Archiving Policies (ROARMAP, www.eprints.org/openaccess/policysignup/) so zbrane tekoče informacije o obvezujočih zahtevah mednarodnih (Evropska komisija, Evropski raziskovalni svet), nacionalnih (Avstrija, Belgija, Francija, Irska, Norveška, Španija, Švica, Velika Britanija, ZDA, Kanada) in drugih organizacij. Med slednjimi so najbolj znane The Wellcome Trust (VB) in National Institutes of Health (ZDA) (5).

Evropska zveza univerz (European University Association - EUA) je pripravila naslednja priporočila (6):

»A. Recommendations for University Leadership
The basic approach... should be the creation of an institutional repository. These repositories should be established and managed according to current best practices (following recommendations and guidelines from DRIVER and similar projects) complying with the OAI-PMH protocol and allowing inter-operability and future networking for wider usage....

University institutional policies should require that their researchers deposit (self-archive) their scientific publications in their institutional repository upon acceptance for publication. Permissible embargoes should apply only to the date of open access provision and not the date of deposit. Such policies would be in compliance with evolving policies of research funding agencies at the national and European level such as the ERC.

B. Recommendations for National Rectors' Conferences
All National Rectors' Conferences should work with national research funding agencies and governments in their countries to implement the requirement for self-archiving of research publications in institutional repositories and other appropriate open access repositories according to best practice models of the ERC and existing national research funding agencies operating open access mandates…

C. Recommendations for the European University Association
EUA should continue to contribute actively to the policy dialogue on Open Access at the European level with a view to a self-archiving mandate for all research results arising from EU research programme/project funding, hence in support of and building upon the ERC position and other international initiatives such as that of the US National Institutes of Health (NIH).«

Evropska komisija bo že v okviru 7. okvirnega programa 20% financiranih raziskav z dodatnim členom v pogodbi zavezala k shranitvi člankov iz teh raziskav v prostodostopne repozitorije in obvezo ohranila tudi v 8. okvirnem programu. UL je skupaj s 37 drugimi partnerji sodelovala pri pripravi prijave EU projekta OpenAIRE na razpis FP7-INFRASTRUCTURES-2009-1 (7). V okviru načrtovanega projekta bo predvidoma izgrajena infrastruktura, ki bo omogočila izpolnjevanje obveznosti in nadzor oddaje člankov, nastalih v projektih izbranih področij 7. okvirnega programa, v obstoječe institucionalne ali tematske repozitorije oz. če to ne bo možno, v poseben repozitorij, ki ga bo zagotovila Evropska komisija. UL bo kot partnerica s svojim urednikom skrbela za enoten format oddajanja v nek obstoječ repozitorij in pomagala pri razjasnjevanju avtorskopravnega vidika samoarhiviranja.

Na strani SHERPA RoMEO so na voljo podatki o stališčih posameznih založnikov znanstvenih revij do shranjevanja objav v prostodostopne digitalne repozitorije (www.sherpa.ac.uk/romeo/).

Pregled stanja v Sloveniji
V okviru projekta DIZZIS (Razvoj digitalne zbirke znanstvenoraziskovalnih in strokovnih publikacij 2006–2008), ki sta ga kot CRP financirala ARRS in MVZT (8), so med drugim ugotovili:

  • slovenske univerze oziroma samostojni visokošolski zavodi niso vzpostavili digitalnih repozitorijev (centralnih ali distribuiranih) njihovih lastnih elektronskih publikacij,
  • trenutno le nekaj visokošolskih zavodov oziroma njihovih knjižnic gradi digitalne knjižnice s ponudbo digitalnih zbirk lastnih gradiv v celotnem besedilu in ustreznim dostopom do dokumentov, večinoma nudijo le povezave na tuje licenčne vire oziroma spletne servise,
  • lastne digitalne zbirke se gradijo z različno programsko podporo, prav tako ni enotnega načina dostopanja do digitalnih vsebin na spletnih straneh, iskalniki in metapodatkovni modeli so različni itd.

Od 26 članic UL jih le nekaj gradi digitalne zbirke visokošolskih del: Digitalna knjižnica BF, Dela EF, Dela FDV, Seminarska, diplomska, magistrska dela in doktorske disertacije Oddelka za geografijo FF, Elektronske teze in disertacije MF. V nekaj primerih se v tovrstne zbirke shranjujejo tudi objave raziskovalcev: ePrints.FRI, Filea (FF, Oddelek za filozofijo). Preko spletnih strani članic UL je na voljo nekaj prostodostopnih elektronskih revij, ki jih slednje izdajajo, ter učnih gradiv in raziskovalnih podatkov. Hkratno iskanje preko vseh digitalnih zbirk članic UL je v okviru portala DiKUL omogočeno s preprostim Googlovim iskalnikom (zbirk ni bilo mogoče vključiti v združevalno iskanje s programom MetaLib).

Senatna Komisija za razvoj knjižničnega sistema UL je večkrat razpravljala o potrebnosti vzpostavitve digitalnega repozitorija:

  • 8. seja, februar 2008, 3. točka:
    V okviru točke je potekala razprava o temeljnih vprašanjih vzpostavitve, upravljanja in dopolnjevanja digitalnega repozitorija UL: ali UL potrebuje lasten digitalni repozitorij, kdo ga bo vzpostavil (članice posamično z različno programsko podporo, metapodatkovnimi modeli …, zunanji izvajalec), kdo ga bo upravljal in trajno vzdrževal, kdo dopolnjeval (centralna služba UL, članice preko centralnega spletnega mesta za zajem in shranjevanje).
  • 10. seja, junij 2008, sklep 6.1:
    Komisija za razvoj knjižničnega sistema UL meni, da Univerza v Ljubljani potrebuje institucionalni repozitorij znanstvenih objav v celotnem besedilu. Lahko ga vzpostavi samostojno ali sodeluje pri vzpostavitvi nacionalnega repozitorija, pri čemer bi morala biti jasno razvidna institucionalna pripadnost objav v zbirki oz. omogočeno iskanje le po objavah posamične sodelujoče ustanove.

Narodna in univerzitetna knjižnica je Univerzi v Ljubljani po zaključku projekta DIZZIS dne 2. 3. 2009 poslala priporočila glede izgradnje institucionalnih repozitorijev in lastnih digitalnih zbirk, avtorskopravne problematike in dostopnosti visokošolskih del za javnost ter obveznega izvoda visokošolskih del in njihovega trajnega ohranjanja (8). Dne 10. 3. 2009 jih je obravnaval kolegij rektorice in sprejel sklepe o pripravi predloga zasnove repozitorija raziskovalnih objav in visokošolskih del, o pripravi pravilnika, s katerim bi uredili pravice intelektualne lastnine za vse vrste del, ki nastajajo na UL, in o ponovnem obveščanju članic UL glede spoštovanja določil Zakona o obveznem izvodu publikacij.

Narodna in univerzitetna knjižnica gradi nacionalni digitalni arhiv pisne (kulturne in znanstvene) dediščine. Dostop do tovrstnega gradiva v digitalni obliki omogoča portal dLib.si. Urejen je tudi prost dostop do zbirke znanstvenih publikacij, ki so (bile) sofinancirane iz javnih sredstev. Na pobudo Direktorata za znanost pri MVZT je NUK depozitarna knjižnica za vsa slovenska znanstvena poročila s področja raziskovalnih in razvojnih projektov (informacija dr. Alenke Kavčič-Čolić z dne 6. 5. 2009).

Na Univerzi v Mariboru so vzpostavili Digitalno knjižnico Univerze v Mariboru (DKUM), ki bo rabila kot enotna vstopna točka do elektronskih informacijskih virov, ki nastajajo na UM (visokošolska dela, izdajanje znanstvenih in strokovnih revij, knjig ter drugih publikacij) ali jih univerza pridobi z nakupom.

Na vstopnih spletnih straneh slovenskih inštitutov ni zaslediti povezav na njihove institucionalne repozitorije.

Predlog zasnove nacionalnega prostodostopnega repozitorija raziskovalnih objav in podatkov ter visokošolskih del
Glede na pričakovano vedno večjo razširjenost zahtev mednarodnih in slovenskih financerjev po prostem dostopu do rezultatov raziskav, financiranih z javnimi sredstvi, in glede na velikost slovenskega raziskovalnega in visokošolskega prostora bi bil umesten razmislek o vzpostavitvi nacionalnega prostodostopnega repozitorija raziskovalnih objav in podatkov ter visokošolskih del. Repozitorij naj bo vzpostavljen z namenom učinkovitega upravljanja, vzdrževanja, trajnega ohranjanja in dostopnosti z naslednjo okvirno zasnovo (povzeto in prilagojeno po 1, 3, 7, 9, 10, 11, 12, 13):

  • odprtokodna programska oprema z vgrajenim protokolom OAI-PMH (DSpace, EPrints),
  • vgrajen protokol za povezovanje z drugimi repozitoriji (npr. D-Net Software Kit, ki je bil razvit v projektih DRIVER in DRIVER-II),
  • upoštevanje modela Open Archival Information System (OAIS) za trajno ohranjanje vsebine repozitorija,
  • metapodatki za opis vsebine dokumentov iz COBISS.SI (iz zapisov za bibliografije raziskovalcev oz. iz zapisov visokošolskih del),
  • povezava z drugimi funkcionalnostmi (SICRIS, digitalni arhivi slovenskih znanstvenih revij, …),
  • samoshranjevanje (self-archiving) objav iz raziskav, financiranih s slovenskimi javnimi sredstvi, naj bo po zgledu Evropske komisije in Evropskega raziskovalnega sveta ter po priporočilih EUA zastavljeno kot obvezno tudi s strani slovenskih financerjev (MVZT, ARRS, …); slovenski raziskovalci bi po tem principu v prostodostopni repozitorij samoshranjevali svoje objave v slovenskih in tujih znanstvenih revijah, ravno tako podatke javno financiranih raziskav,
  • raziskovalcem naj bo omogočeno, da v repozitorij po principu samoshranjevanja odložijo celotna besedila tudi drugih objav, ki so jih predložili za vpis v bibliografijo raziskovalcev (objave iz raziskav, financiranih z evropskimi in drugimi sredstvi, druge vrste objav), oz. raziskovalne podatke,
  • javnim univerzam naj se priporoči shranjevanje magistrskih in doktorskih del (oddajanje e-oblik slednjih Narodni in univerzitetni knjižnici je po Zakonu o obveznem izvodu publikacij (Ur. l. RS, 69/2006) obvezno in se izvaja v skladu z določili Pravilnika o vrstah in izboru elektronskih publikacij za obvezni izvod (Ur. l. RS, 90/2007); javnim univerzam bi moralo biti dopuščeno tudi shranjevanje diplomskih del,
  • dopuščena naj bo tudi možnost shranjevanja drugih izvorno digitalnih ali digitaliziranih publikacij javnih raziskovalnih in visokošolskih izobraževalnih ustanov (učna gradiva, …),
  • iz metapodatkov shranjenih objektov naj bo razvidna institucionalna pripadnost objav oz. omogočeno iskanje le po objavah posamične sodelujoče ustanove,
  • na ravni države je potrebno urediti pravice intelektualne lastnine za vse vrste del, ki bi se shranjevale v prostodostopnem repozitoriju,
  • morebitna plagiatorstva bi bilo z ustrezno programsko opremo v nacionalnem repozitoriju enostavno izslediti,
  • pripraviti bo potrebno navodila, organizirati izobraževanja in tehnično pomoč raziskovalcem pri samoshranjevanju,
  • potrebno bo poskrbeti za ustrezno obveščanje zainteresiranih javnosti kot tudi širše javnosti o vsebini in možnostih uporabe nacionalnega prostodostopnega repozitorija.

Prostodostopni repozitorij s predlagano okvirno zasnovo se lahko zgradi na novo ali ustrezno nadgradi že obstoječega. Izgradnja, upravljanje in trajno ohranjanje nacionalnega repozitorija bo na enoto vključenega dokumenta cenejše in bolj stabilno kot gradnja večjega števila institucionalnih repozitorijev, večja bo možnost izvedbe dodatnih funkcionalnosti in povezav.

S predlagano okvirno zasnovo bi dosegli predvsem naslednje cilje:

  • dostopnost in trajno ohranjanje znanstvene produkcije slovenskih avtorjev v celotnem besedilu in obsegu podatkov na enem mestu (trajna dostopnost do bibliografskih podatkov objav raziskovalcev je zagotovljena v sistemu COBISS.SI),
  • omogočili ponovno uporabo podatkov raziskav,
  • povečali prisotnost, prepoznavnost in ugled slovenske znanosti v svetu,
  • glede na odločitev o vrsti vključenih dokumentov v celotnem besedilu, zasnovi repozitorija, povezljivosti z drugimi repozitoriji in funkcionalnostmi (npr. s SICRIS-om) bi dosegli še druge učinke v smislu gospodarne izrabe sredstev in vidnosti ter odmevnosti raziskav slovenskih raziskovalcev,
  • nacionalni prostodostopni repozitorij bi slovenskim raziskovalcem omogočil izpolnjevanje obvezujočih zahtev evropskih in drugih financerjev o prosti dostopnosti rezultatov javno financiranih raziskav.

Posamične raziskovalne in visokošolske izobraževalne ustanove v Sloveniji večinoma nimajo strokovnjakov s specializiranim poznavanjem ustrezne zasnove, izgradnje, upravljanja in vzdrževanja prostodostopnih repozitorijev navedenih vrst del in podatkov ter trajnega ohranjanja njihovih vsebin. Tudi če bi imeli dovolj ustreznih strokovnjakov, bi gradnja večjega števila manjših (institucionalnih) repozitorijev navedenih del in podatkov pomenila podvajanje dela, nezaželeno stanje glede uporabe različne programske opreme, … (kot opisano v zaključnem poročilu projekta DIZZIS) in s tem neracionalno porabo proračunskih sredstev - predvsem glede na velikost slovenskega raziskovalnega in visokošolskega izobraževalnega prostora. Strokovnjake s specializiranim znanjem bi bilo smiselno združiti v skupino in njihovo delo usmeriti v izgradnjo nacionalnega prostodostopnega repozitorija raziskovalnih objav in podatkov ter visokošolskih del.

Mojca Kotar
Univerza v Ljubljani
Univerzitetna služba za knjižnično dejavnost


Zahvala
Pri pripravi članka so mi bile v izjemno veliko pomoč predstavitve z delavnice Open access: maximising research impact, ki je 23. in 24. 4. 2009 potekala v Sofiji (Bolgarija). Organizatorki delavnice ge. Iryni Kuchma, eIFL Open Access Program Manager, eIFL.net, se zahvaljujem za soglasje za njihovo razširjanje ter za financiranje udeležbe na delavnici.

Uporabljeni viri

  1. Jones, C. Institutional repositories: content and culture in an open access environment. Oxford: Chandos Publishing, 2007.
  2. Kuchma, I. Open access for researchers, policy makers and research managers. Workshop Open access: maximising research impact, Sofia, 23–24 April 2009.
  3. Brennan, N., Lyons, D., Watson, A., Kiely, K., McMahon, G., & Enovation Solutions. The CRIS and the repository: Trinity's Access to Research Archive. Workshop Open access: maximising research impact, Sofia, 23–24 April 2009.
  4. Kuchma, I. Open access projects and libraries. Workshop Open access: maximising research impact, Sofia, 23–24 April 2009.
  5. Kuchma, I. Open access policies: an overview. The OpenDOAR policy tool. Copyright management. Workshop Open access: maximising research impact, Sofia, 23–24 April 2009.
  6. OA self-archiving policy: European University Association (EUA). Pridobljeno 30. 4. 2009 s spletne strani http://www.eprints.org/openaccess/policysignup/fullinfo.php?inst=European University Association (EUA).
  7. Integrated infrastructures initiative project (I3) proposal: infrastructures call 1 (FP7-INFRASTRUCTURES-2009-1): open access infrastructure for research in Europe (OpenAIRE). 16 March 2009.
  8. Ambrožič, M. Projekt Razvoj digitalne zbirke znanstvenoraziskovalnih in strokovnih publikacij (DIZZIS). 27. 2. 2009.
  9. Peternel, M. ePrints.FRI: a case study. Workshop Open access: maximising research impact, Sofia, 23–24 April 2009.
  10. Stanić, N. SCIndeks: Serbian Citation Index: regional perspective. Workshop Open access: maximising research impact, Sofia, 23–24 April 2009.
  11. Lowry, C. B., Adler, P., Hahn, K., & Stuart, C. Transformational times: an environmental scan prepared for the ARL Strategic Plan Review Task Force. Washington: Association of Research Libraries, 2009.
  12. Brennan, N. Open access policies in Ireland. Workshop Open access: maximising research impact, Sofia, 23–24 April 2009.
  13. Kuchma, I. Building repositories and increasing usage. Workshop Open access: maximising research impact, Sofia, 23–24 April 2009.
Priporočljivi viri za začetno načrtovanje vzpostavitve in upravljanja prostodostopnega repozitorija: Pomoč in nasvete pri vzpostavitvi prostodostopnega repozitorija lahko nudi ga. Iryna Kuchma, eIFL Open Access Program Manager, eIFL.net (iryna.kuchma@eifl.net).

nazaj na kazalo

natisni članek