prejšnje številke bibliografska kazala cenik kako naročiti obvestila avtorjem impresum


GOOGLE GENERACIJA: MIT ALI RESNIČNOST
raziskava Britanske knjižnice in JISC

Nedvomno so nekateri iz knjižničarskih krogov že naleteli na raziskavo Britanske knjižnice in JISC (organizacije, ki skrbi za podporo izobraževanju in razvoju v Veliki Britaniji). Zato moj namen ni podrobneje razčleniti te raziskave, pač pa opozoriti nanjo tudi tiste, ki je še ne poznajo. Zadnji podatki s spleta o citiranosti te raziskave in po lastni oceni menim, da ima delo tudi širšo vrednost predvsem s pogledi na bodoče uporabnike visokošolskih in specialnih knjižnic prihodnosti. Raziskava je bila objavljena konec januarja 2008 in je v celoti (polni tekst) dosegljiva preko spleta na naslovu:
http://www.bl.uk/news/pdf/googlegen.pdf  (s spleta 18.04.2008).

Bistvena ugotovitev, ki jo poudarja Britanska knjižnica v uvodnem tekstu, dostopnem na spletni strani:
http://www.bl.uk/news/2008/pressrelease20080116.html
(s spleta 18.04.2008) je, da je t.i. "Google" generacija mit!

Kratki poudarki iz vsebine (povzeti po kazalu in vsebini):

Izhodišča raziskave

namen,
ugotoviti, kako bodoči raziskovalci, ki so trenutno še v predšolski ali zgodnji osnovnošolski dobi dostopajo do digitalnih virov in jih uporabljajo. Rezultati kažejo na dejansko drugačne spretnosti, pričakovanja in celo drugačen način komunikacije ter informacijske pismenosti. Vse to bo vplivalo tudi na njihovo uporabo knjižnic in informacijskih servisov.

izvedba raziskave,

kdo je "google" generacija,
mladi, rojeni po letu 1993. Večina mladih, ki se danes vpisuje na srednje šole, je mlajših od pojava namiznih računalnikov ter so bolj vešči računalniške tipkovnice kot pisala v roki. Še vedno uporabljajo knjižnico, vendar manj, kot prejšnje generacije. Knjige so še vedno osnovni knjižnični vir za to skupino, navkljub velikim sredstvom, ki jih knjižnice vlagajo v nakup digitalnih vsebin.

kaj je digitalna tranzicija in kaj pomeni za knjižnice,
zadnje raziskave CIBER kažejo, da bodo e-knjige naslednja "zgodba o uspehu", podobno kot pred njimi e-revije. Knjižničarji se bodo morali odmakniti od statističnih podatkov o številu dostopov v smer opazovanja informacijskega obnašanja in iskalnih potreb uporabnikov.

kako uporabniki sedaj uporabljajo "virtualno knjižnico"
ok. 60% uporabnikov e-revij ne pregleda več kot treh strani. Povprečni čas, ki ga uporabnik porabi za pregled e-knjige ali e-revije je zelo kratek (4-8 minut). Obnašanje iskalcev informacije je zelo heterogeno, zato je na mestu ugotovitev – "one size does not fit all"

Google generacija

kaj vemo o informacijski pismenosti mladih,
imajo majhno razumevanje svojih informacijskih potreb, informacijska pismenost je včasih zaskrbljujoče nizka, nimajo točnega razumevanja kaj je internet – zamenjujejo ga z zbirko spletnih virov različnih ponudnikov.

kako se obnašajo v virtualni knjižnici,
ti uporabniki se običajno zadovoljijo z enostavnim iskanjem (ne "advanced search"), ker pričakujejo, da bo iskalno orodje "razumelo" njegovo zahtevo.

fenomen družbenih omrežij,
knjižničarje bi bolj kot "nevarnost" konkurence družbenih omrežij morala zanimati vključevanje e-knjig v svojo ponudbo.

google generacija : mit ali realnost,

kaj v resnici vemo o google generaciji,
le 27% britanskih najstnikov ima malo globlje poznavanje IT. Tudi rezultat informacijskih veščin ni dosti boljši od primerjave z generacijo starejših študentov (starih 40-50 let).

informacijske veščine – jih res imajo?
ni dokazov, da bi bili boljši iskalci informacij – nepoznavanje delovanja iskalnih orodij. Za evalvacijo dobljenih rezultatov iskanja uporabijo zelo malo časa. Programi za informacijsko opismenjevanje v času študija na fakultetah so že prepozni – začeti je potrebno v osnovni šoli!

Pogled v prihodnost

informacijsko okolje leta 2017,
prihod e-knjig, še večji porast e-vsebin, nove oblike publikacij in virov (wiki, blogi,..), semantični splet.

posledice za "informacijske eksperte",
internet bo potisnjen v ozadje ter bo postal orodje za vse. Edina možnost za knjižnice je v tesnejši povezavi s komercialnimi iskalnim orodji. "One-size-fits all" politika knjižnic ne bo več učinkovita. Sedanja mlada generacija ima zelo omejeno vedenje o servisih, ki jih nudijo knjižnice.

posledice za (research) specialne knjižnice,
bistvena ugotovitev za visokošolske in specialne knjižnice je da se naša prihodnost dogaja sedaj in ne čez deset let. Srednješolci in mlajši raje uporabljajo Google od zahtevnejših in časovno bolj potratnih orodij, ki jih ponujajo knjižnice, čeprav so rezultati Googla veliko manj relevantni. Zato morajo visokošolske in specialne knjižnice poskrbeti za svojo prepoznavnost v virtualnem prostoru z odprtjem v komercialna iskalna orodja. Poskrbeti morajo za informacijsko izobraževanje bodočih uporabnikov.

izzivi za vse.

Navržena vsebina nedvomno kliče k podrobnejšemu branju in razmisleku, predvsem pa k akciji, saj kot je navedeno v besedilu - naša prihodnost se dogaja sedaj.

 

Matjaž Eržen
Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani
Matjaz.erzen@ctk.uni-lj.si 

nazaj na kazalo

natisni članek