CIP - kataložni zapis o publikaciji

slika enega cip-aCIP (cataloguing-in-publication) je akronim za kataložni zapis o publikaciji. Običajno je tudi natisnjen v publikaciji. Pripravljen je še pred izidom publikacije v skladu z mednarodnimi pravili za katalogizacijo, vsebuje bibliografski opis in večino elementov za dostop v knjižničnem katalogu.

 

 

Informacije in odgovornost:

Alenka Kanič
T: 01/5861-333
F: 01/5861-311
E: cip@nuk.uni-lj.si

Metka Kramberger
T: 01/5861-330
F: 01/5861-311
E: cip@nuk.uni-lj.si

mag. Majda Kotnik-Verčko
T: 01/5861-314
F: 01/5861-311
E: cip@nuk.uni-lj.si

Uradne ure:

od ponedeljka do četrtka: 9.00-14.00
v petek od 9.00-13.00
na Leskoškovi cesti 12, v Ljubljani

 

Kako do kataložnega zapisa o publikaciji (CIP-a)?

Za pridobitev CIP-a morajo založniki Narodni in univerzitetni knjižnici posredovati:

  • najmanj notranjo naslovno stran, kolofon in kazalo,
  • ali korekturni izvod v celoti.

V treh delovnih dnevih bomo pripravili CIP in ga poslali na naslov, s katerega smo gradivo prejeli. Založnik CIP natisne v predloženi obliki na hrbtu notranje naslovne strani, ločeno od drugih podatkov.
Narodna in univerzitetna knjižnica ne more prevzeti odgovornosti za pravilnost posredovanih podatkov, zanje založniki odgovarjajo sami. O kakršnih koli nadaljnjih spremembah, ki vplivajo na vsebino zapisa, nas je potrebno obvestiti takoj, ko pride do teh sprememb. Vsaka publikacija ima lahko samo en CIP zapis.

Kako do kataložnega zapisa za e-knjigo?

Za pridobitev CIP-a za e-knjigo je treba vlogo oddati preko portal Cat.Si. Namenjen je poenostavitvi postopka in hkrati obogatitvi bibliografske baze COBIB, sicer pa je potrebno upoštevati vse kriterije za pridobitev CIP-a in v kolofonu poleg elementov značilnih za tiskane knjige navesti še naslov URL, računalniški datotečni format, v katerem ali katerih publikacijo pripravljate, ter datum javne objave (glej ZOIPub 8. čl.)

Katere publikacije dobijo CIP zapis?

CIP zapis potrebujejo naslednje publikacije:

  • knjige,
  • zvočne knjige,
  • e-knjige in druge elektronske publikacije (na fizičnih nosilcih ali spletno dostopne),
  • glasbeni tiski (glej tudi ISMN),
  • atlasi in turistične karte, ki so namenjene prodaji (glej tudi ISBN),
  • avdiovizualno gradivo z dokumentarno, domoznansko in izobraževalno vsebino.

CIP zapisa ne potrebujejo naslednje publikacije:
CIP zapisa ne potrebujejo naslednje publikacije, a so kljub temu obvezni izvod

  • Avdiovizualno gradivo razen gradiva z dokumentarno, domoznansko in izobraževalno vsebino;
  • Brošure in prospekti z namenom množičnega informiranja oz. omejenega obsega;
  • Doktorske naloge, razen če izidejo kot knjižne izdaje;
  • Gledališki listi;
  • Igralne in druge vrste karte kot samostojne enote;
  • Kartografsko gradivo, razen atlasov in turističnih kart, ki so namenjene prodaji;
  • Kartonke brez strnjenega besedila;
  • Lepaki, letaki;
  • Osnovnošolski in srednješolski raziskovalni projekti;
  • Plakati;
  • Pobarvanke brez strnjenega besedila;
  • Posebni odtisi, prednatisi;
  • Prospekti in brošure z namenom množičnega informiranja oz. omejenega obsega;
  • Razglednice;
  • Razstavni katalogi omejenega obsega;
  • Ročno izdelane knjige, razen faksimile;
  • Rokovniki s strnjenim besedilom;
  • Serijske publikacije;
  • Sestavljanke;
  • Slikovni koledarji;
  • Sudokuji in križanke;
  • Zloženke, tudi tiste s strnjenim besedilom
  • Spominski albumi (dopolnjevanje s fotografijami)/ knjige s krajšimi navodili za izpolnjevanje; namenjeno osebni rabi posameznika in prilagodljivo njegovim željam.

CIP zapisa ne potrebuje naslednje gradivo, ki tudi ni predmet obveznega izvoda

  • Albumi, ki se dopolnjujejo s samolepljivimi nalepkami;
  • Gradivo s tečajev, delavnic in podobnih oblik izobraževanja, ki je brezplačno razdeljeno udeležencem in vsebuje natisnjene prosojnice;
  • Jubilejni foto albumi zaključenih družb (obletnice);
  • Letna poročila za AJPES, na katerih niso navedeni podatki o lastniku avtorskih pravic, letu izdaje in založniku in ki niso izdana v nakladi najmanj 50 izvodov;
  • Magistrske in diplomske naloge, razen če izidejo kot knjižne izdaje;
  • Namizni koledarji brez strnjenega besedila;
  • Navodila za uporabo, na katerih niso navedeni podatki o lastniku avtorskih pravic, letu izdaje in založniku;
  • Osnovnošolske in srednješolske raziskovalne naloge;
  • Personalizirane knjige;
  • Publikacije v nakladi do 50 izvodov;
  • Rokovniki brez strnjenega besedila;
  • Slikovni koledarji, na katerih niso navedeni podatki o lastniku avtorskih pravic, letu izdaje in založniku;
  • Učna gradiva, ki jih pišejo profesorji kot učni pripomoček za svoje učence in dijake;
  • Umetniški rokovniki, brez ali z malo besedila v obliki navodil ali izrekov; namenjeno osebni rabi posameznika in prilagodljivo njegovim željam;
  • Vzorci posameznih/različnih pogodb, ki so namenjeni osebni rabi, razen če ne izidejo v knjižici, skupaj z uvodom, namenom, komentarjem ali obširnimi navodili za izpolnjevanje.

Namen CIP-a:

  • pospeševati pretok informacij;
  • omogočiti hitrejšo dostopnost publikacije
  • omogočiti pripravo publikacije oz. knjige na trgu;
  • skrajšati čas obdelave določene bibliografske enote;
  • standardizirati bibliografski opis;
  • predstaviti vsebino in obliko slovenske knjige tistemu, ki ne obvlada slovenskega jezika;
  • izvajati bibliografsko kontrolo v državi in izven nje;
  • knjigarnam olajšati razvrščanje v tematske sklope.

 

Kaj je kolofon

CIP ni nadomestilo za kolofon.
Kolofon predpisuje 8. čl. Zakona o obveznem izvodu in običajno vsebuje:

  • naslov, podnaslov;
  • podatke o vseh avtorjih (piscu besedila, prevajalcu, ilustratorju, fotografu, prireditelju, piscu spremne besede, ostalih sodelavcev pri nastanku publikacije);
  • podatke o izdaji ali natisu;
  • kraj/kraje in založbo/založbe;
  • leto izida;
  • naslov knjižne zbirke, štetje v zbirki;
  • izvirni naslov dela (pri prevodu);
  • podatke o nosilcu/nosilcih avtorskih pravic;
  • podatek o nakladi (število natisnjenih izvodov);
  • navedbo javnega financerja, če je publikacija izdana s pomočjo javnih sredstev;
  • mednarodne identifikatorje (ISBN, ISMN, ISSN);
  • maloprodajno ceno publikacije.

Mednarodni identifikatorji in cena so lahko natisnjeni tudi na platnicah.