KONZORCIJ SLOVENSKIH KNJIŽNIC
COSEC - Consortium of Slovene Electronic Collections

Ob vse večjem številu razpoložljivih elektronskih virov, vse večjem razkoraku med razpoložljivimi finančnimi viri in potrebami ter vse pestrejši ponudbi pogojev, ki jih nudijo dobavitelji, so se tudi slovenske knjižnice začele združevati v konzorcije in konzorcijem podobne oblike sodelovanja, ki jih podpirata tudi Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport in Ministrstvo za kulturo kot osnovna financerja. Cilj sodelovanja je predvsem doseganje večje učinkovitosti pri nabavi, uporabi in upravljanju z elektronskimi informacijskimi viri. Oblike združevanja so zelo različne, od formalnih konzorcijev, ki temeljijo na konzorcijski pogodbi, do neformalnega sedelovanja, temelječega zgolj na dogovorih. Konzorcij eIFL je eden pomembnejših kooperativnih projektov, ki združuje slovenske knjižnice v sklopu mednarodnega sodelovanja. eIFL Direct, Informacijski konzorcij za knjižnice, je skupen projekt Zavoda za odprto družbo, EBSCO Publishing in knjižnic 40 držav. Težišče delovanja tvorijo države Srednje in Vzhodne Evrope ter bivše Sovjetske zveze, vključuje pa tudi nekatere azijske in afriške države. Slovenske knjižnice so uradno postale članice tega konzorcija februarja 2001, dostop do servisa finančno omogočata Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport z dvema tretjinama in Ministrstvo za kulturo z eno tretjino potrebnih sredstev, pokroviteljstvo nad konzorcijem pa je sprejela Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Trenutno sodeluje v konzorciju 200 slovenskih knjižnic vseh vrst, to je nacionalna, visokošolske, splošne, specialne in šolske knjižnice.
Založniki in drugi ponudniki elektronskih informacijskih virov so prešli v svojem poslovanju v fazo globalizacije, ki pa jo knjižnice težko sprejmejo glede na svoj tržni položaj pri oblikovanju cen in drugih pogosto zelo ostrih pogojev nabave teh informacij. Konzorcijsko povezovanje na lokalnem, nacionalnem in tudi mednarodnem nivoju je konstruktiven odgovor knjižnic na tržne pritiske dobaviteljev, istočasno pa tudi zelo učinkovit poskus racionalizacije porabe vse pičlejših finančnih virov in uspešno prizadevanje za zagotavljanje vseh uporabnikom potrebnih informacijskih virov.
V prizadevanjih, da bi se naše knjižnice hitreje in bolj učinkovito vključile v svetovne trende konzorcijskega povezovanja, je Zavod za odprto družbo pripravljen finančno podpreti organizacijske, tehnične in strokovne priprave konzorcijske strukture, ki bi kot nadgradnja konzorcija eIFL v Sloveniji povezala slovenske knjižnice in jim nudila administrativno ter finančno in pravno svetovalno pomoč za doseganje boljših in ugodnejših pozicij pri pogajanjih s ponudniki elektronskih informacijskih virov. Delovni naslov projekta je COSEC (Consortium of Slovene Electronic Collections), njegovo ustanavljanje pa bo potekalo v sodelovanju z Zavodom za odprto družbo, Zvezo bibliotekarskih društev Slovenije in Narodno in univerzitetno knjižnico. Gre za konzorcij na nacionalni ravni, ki se v nekaterih elementih zgleduje po finskem modelu, ki je že dokazal svojo učinkovitost, uspešnost in koristnost.

Poslanstvo konzorcija

Povezovanje, vodenje, usklajevanje in strokovna pomoč knjižnicam pri nabavi in zagotavljanju najširše dostopnosti elektronskih informacijskih virov ob optimalni porabi finančnih sredstev in zagotavljanju najugodnejših nabavnih pogojev.

Naloge konzorcija

Pomen konzorcija za uporabnike, knjižnice in državo

Obseg in ponudba informacijskih virov ter knjižničnega gradiva se iz leta v leto povečujeta, na drugi strani pa cene informacijskih virov rastejo s stopnjo 10-20% letno. V strukturi knjižničnega gradiva "klasično" knjižnično gradivo dopolnjujejo in nadomeščajo novi informacijski viri, ki pa so za posamezne nepovezane knjižnice pogosto predragi. Tako so knjižnice v vedno težjem položaju, ker finančno ne morejo slediti željam in potrebam uporabnikov. Odgovor na spremenjeno strukturo virov ter na vedno višje cene virov je zato v svetu že preizkušeni model konzorcijskega združevanja knjižnic. V RS so knjižnice šibko povezane, izjema je le nekaj poskusov povezovanja. Z ustanovitvijo konzorcija knjižnic bi pridobili uporabniki več informacijskih virov oz. več knjižničnega gradiva, knjižnice boljšo pogajalsko pozicijo, strokovno pomoč, usklajevanje nabave virov in posledično nižje cene virov, pridobila pa bi tudi država, saj bi bilo mogoče za enaka sredstva zagotoviti dostop do znatno večjega števila informacijskih virov, nabava knjižničnega gradiva pa bi bila racionalnejša. Pridobili pa bodo tudi proizvajalci in ponudniki informacijskih virov, predvsem večje spoštovanje avtorskih in sorodnih pravic ter velike, zanesljive, dolgoročne uporabnike virov. Konzorcij ni zgolj centralizacija nabave, česar se knjižnice zaradi rigidnosti in birokratskih postopkov upravičeno bojijo, temveč usklajeno skupno nabavljanje virov po ugodnejši ceni s pomočjo skupne strokovne pogajalske ekipe. Ena od nalog sodelujočih knjižnic bo tudi določanje prioritet dejavnosti konzorcija.
Pomembna je povezovalna vloga konzorcija na nacionalnem in tudi mednarodnem nivoju. Konzorcij ne bo vplival na že obstoječe in delujoče oblike sodelovanja, lahko pa jim ponudi strokovno in administrativno pomoč ter povezavo z mednarodnimi forumi kot je na primer ICOLC (International Coalition of Library Consortia), v katerem eIFL že sodeluje. Praksa je pokazala, da se vse večje število založnikov in ponudnikov elektronskih virov ugodno odziva na zahteve in dokumente ICOLC.

Članstvo v konzorciju

Člani konzorcija so lahko:

V članstvo v konzorciju vstopi institucija s sprejetjem in podpisom pogodbe o sodelovanju, ki določa pravice in dolžnosti članov, organizacijska, finančna in druga pravna vprašanja. Pogodbo v imenu konzorcija podpiše predsednik Upravnega odbora konzorcija.

Upravljanje in vodenje konzorcija

Organizacijo, vodenje in upravljanje konzorcija bo določala konzorcijska pogodba ter na izvedbeni ravni statut konzorcija, ki je osnova sodelovanja in združevanja knjižnic. Predvidoma naj bi imel konzorcij naslednja telesa:
Upravni odbor konzorcija
sestavlja ga 7 članov (varianta 9 članov), ki jih kot predstavnike knjižnic in Zveze bibliotekarskih društev Slovenije neposredno izvolijo knjižnice - članice konzorcija
odgovoren je članicam konzorcija in ministrstvom
naloge Upravnega odbora

Uprava konzorcija

Strokovne službe
Strokovne službe za področje nabave, financ in prava bodo zagotovile delovne skupine strokovnjakov iz sodelujočih knjižnic, za posamezna vprašanja pa bodo pogodbeno sodelovali zunanji eksperti. V prvi fazi strokovne storitve po pooblastilu konzorcija opravlja ena od knjižnic članic.

Financiranje nabave informacijskih virov

V RS iz javnih sredstev, to je iz državnega proračuna ter proračunov lokalnih skupnosti, namenjamo za nabavo knjižničarskega gradiva oziroma informacijskih virov (za okrog tisoč šolskih, visokošolskih, splošnih, specialnih knjižnic) okoli 20 milijonov EURO. Drugi viri (donacije, privatni in tuji viri) znašajo manj kot desetino te vsote. Financiranje iz državnega proračuna v večini poteka prek dveh ministrstev: Ministrstva za šolstvo, znanost, šport (šolske, visokošolske, specialne knjižnice) ter Ministrstva za kulturo (splošne, specialne in nacionalna knjižnica). Lokalne skupnosti financirajo polovico nabave knjižničnega gradiva za splošne knjižnice. Glede na to, da največji del financiranja nabave virov poteka prek omenjenih dveh ministrstev, bo glavna naloga konzorcija vzpostaviti ustrezna razmerja s tema dvema glavnima financerjema. Delovanje konzorcija seveda ne bo posegalo v odločitve financerjev, bo pa lahko pri tem v veliko pomoč, saj bo predstavlal konzorcij neposredno strokovno povezavo med financerji in knjižnicami pri odločanju o tem, katere informacijske vire knjižnice in njihovi uporabniki najbolj potrebujejo.

Predvideno financiranje delovanja konzorcija

Konzorcij se bo predvidoma financiral iz naslednjih virov:

Konzorcij bo razvijal dejavnost postopoma, tako bo tudi financiranje vzpostavljeno v več fazah v odvisnosti od obsega dejavnosti in uspešnosti konzorcija.

Ivan Kanič
NUK