Odsev prihodnosti

17. april - 15. septembra 2018

naslovnica razstave

Leto 2018 izpostavlja kulturno dediščino kot osrednjo komponento kulturne identitete, kulturne raznolikosti in medkulturnega dialoga. Vračanje k dediščini in rokodelstvu pomeni ponovno vzpostavljanje razmerja med naravnim in kulturnim okoljem, kar pa se ne sme dogajati le v muzejih, ampak v vsakdanjiku sodobnega načina življenja.

Vstopamo torej v prostor in čas, ki vabita k razmišljanju o prehojeni poti človeštva ter prepoznavanju slovenske kulturne in naravne dediščine. Pestrost in različnost dediščine na Slovenskem pomagata tlakovati pot naprej v oblikovalski opus prihodnosti.

Na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo Ljubljana so se v evropsko leto kulturne dediščine vključili s projektom, ki je nastajal in se razvijal v okviru učnih vsebin ter kreativnih delavnic pri predmetih osnove varovanja dediščine in bivalne kulture na likovni gimnaziji. Vzporedno je nastajala fotografska kulturna dediščina, saj so se projektu pridružili dijaki z oddelka fotografije. V ospredje smo postavili 7 slovenskih mojstrovin, 7 tistih kvalitet, ki nam, Slovencem in Sloveniji – vsekakor tudi vsem drugim – omogočajo obstoj in razvoj ter zagotavljajo prepoznavno in obstojno identiteto v globaliziranem svetu.

Slovenija ima glede na svojo majhno površino in število prebivalcev zelo bogato ter raznoliko dediščino. Čebelarstvo na Slovenskem ni le gospodarska panoga s častitljivo zgodovino, ampak smo z njim tudi sooblikovali skupno evropsko podobo. Prvi učitelj v tej gospodarski panogi na dunajski čebelarski šoli je bil Slovenec Anton Janša z Breznice na Gorenjskem. Hmeljarstvo je prav tako ena izmed pomembnejših kmetijskih panog in nedvomno pomemben del naše kulturne dediščine. Vsaka vrsta lesa je posebna življenjska zgodba. Les je sopotnik in sooblikovalec našega življenja. In ni lepšega sožitja z naravo kot takrat, kadar ob potoku narežemo šibje in ga kasneje z raznimi prepleti spreminjamo v čudovite pletarske izdelke. Svojevrsten fenomen na Slovenskem je izdelovanje klekljanih čipk. Prepoznavni smo po tradicionalnem pustnem liku kurenta, ki plemeniti in ohranja kulturno dediščino ptujskega območja in celotne Slovenije. Pravi muzej na prostem je škocjansko podzemlje, ki izstopa s svojo prvinskostjo in sodi med najlepša evropska naravna čudesa. Občutek družbene pripadnosti lastni domovini pa tokrat podoživljamo skozi literarna dela slovenskega književnika Ivana Cankarja, saj prav letos beležimo njegovo leto.

Pri predmetu osnove varovanja dediščine smo 7 različnih izhodišč poustvarili v uporaben izdelek – šal, ki je narejen po najstarejši rokodelski tehniki – polstenju. Šale smo izdelali po tehniki mokrega polstenja, za kar potrebujemo česano ali mikano ovčjo volno, toplo vodo in milo. Močenje in miljenje volne povzročita, da se luske na volni razprejo, z drgnjenjem in gnetenjem pa se vlakna povežejo v kompakten material – polst. Preizkusili smo tudi izredno kreativno obliko polstenja – nuno polstenje, kjer kombiniramo volno za polstenje s svilenimi šali.

Naloge so se dijaki lotili tako, da so raziskali izbrano dediščino z vidika vsebine in njeno sporočilo oživili v uporaben oblačilni izdelek. Sporočilo je največkrat nastalo v obliki stiliziranih vzorčnih motivov, ki so jih na kompozicijsko različne načine vključevali v trak, ki je služil za podlago. Povezovali so jih v harmonično celoto ali so izpostavili posamezen motiv – vzorec. Pri delu se odražajo razširjena znanja s področja klasifikacije, razvrščanja, usklajevanja in vrednotenja posameznih barv in barvnih sklopov ter navsezadnje razvijanje lastne kromatične izpovedne senzibilnosti. Ker nam polstenje dopušča vrsto tehnoloških raziskovanj, smo posebno pozornost namenili oblikovanju robov šala. Ti so ravni, valoviti, morda razcefrani ali resasti. Ročno izdelani šali oživijo v čisti krasilnosti, ki nam odkriva vmesno polje med uporabnostjo in estetsko vrednostjo. Šali so spoj rokodelskih dosežkov in unikatnega oblikovanja.

Bivalna kultura je predmet na umetniški gimnaziji – likovne smeri, pri katerem dijaki obravnavajo način življenja ljudi in njihovo kulturo. Način življenja spoznajo z vidika posameznika, ki ga umestijo v odnose do širših družbenih oblik, ki so na primer družina, lokalna ali naselbinska skupnost in širše. Vse to pa vodi do razumevanje naroda v izbranem časovnem, geografskem in kulturnem okolju, katerega del so tudi dijaki sami.

Obravnavane vsebine, ki so zapisane v poglavju etnologija, niso usmerjene le v raziskovanje, ki temelji na delu z viri in na terenu. Kreativno delo nadaljujejo z likovno-oblikovnimi predlogi, ki jih preslikajo v polje prihodnosti. Pri tem nastanejo zanimive kreativne rešitve. V letošnji generaciji so za element identitete izbrali čipko, ki so jo zapisali na način, da so v vzorec čipke vgradili element, ki je nosilec kulture – črko.

Tudi s pomočjo novih tehnologij so nastali vzorci, ki poleg tega, da izpričujejo nekatere vidike identitete, ki jo lahko razumemo tudi kot odsev preteklosti, na zanimiv način izražajo ambicijo ljudi nekega prostora in časa, da oblikujejo pogled v prihodnost.

Fotografija nas spremlja na vsakem koraku. Je sestavni del naših snovanj in je nepogrešljiva skoraj pri vsakem projektu. Fotografska kulturna dediščina je nastajala v studiu in na terenu. Dijaki z oddelka fotografije so za izhodišča izbrali vseh 7 slovenskih mojstrovin in jih umetniško interpretirali skozi fotografski objektiv. Kolikor je sodelujočih fotografov, toliko je interpretacij. Skozi lastno videnje prikazujejo čas in prostor ter tako trajneje ohranjajo minljive trenutke, ki bi se sicer (lahko) tudi porazgubili.

Razstavljajo dijaki:
Hana Bajt, Nika Bučan, Lara Dobnikar, Anuška Đogić, Matic Erjavec, Aljaž Galič, Nik Ham, Eva Hočevar, Anja Hren, Daša Ivanuša, Rina Jurjevčič, Tia Kojterer, Klara Kolednik, Barbara Koželj, Mojca Lunar, Maša Majnik, Manca Mravlja, Zia Perko Rogelj, Viktorija Peternel, Ana Pokovec, Melisa Ponjević, Enola Semenič Nabergoj, Nina Sevšek, Tija Šadl Praprotnik, Lili Šubic, Anže Turk, Ines Velić, Špela Vene, Tinkara Zajec, Vid Zorko, Tea Anzelm, Ana Arhar Finžgar, Pika Basaj, Tadeja Berghaus, Ajda Bole, Iva Drole, Daša Dulc, Lana Erjavec, Eva Gorjanc, Jaka Gruden, Neja Gudlin, Pia Kos, Gašper Kunaver, Klara Maček, Alja Mlekuž, Julija Mur, Lucijan Osvald, Patricija Pirc, Hana Pogačnik, Maša Potokar, Živa Rac, Nina Ravnik Palka, Tia Skok, Sara Stražišar, Ajda Svetič, Ana Urbiha, Neža Urbiha, Hana Zadnikar, Nika Žilavec
Avtorji fotografij:

Eva Semolič, Lucija Maver, Primož Kandare, Rebeka Fridrih Gosak, Andraž Vončina, Luana Krameršteter, Domen Vinko, Ana Debeljak, Kristina Potisek, Veronika Brvar, Vita Gradič

Mentorji:
Karmen Klobasa, Terezija Kastelic (polstenje), Peter Rau (čipke), Sonja Lebedinec (fotografija)
Lokacija:
Plečnikov hodnik in Kavarna NUK
Odprtost:

ponedeljek - petek med 8.00 in 20.00, v soboto med 9.00 in 18.00