"Jaz sem Cankar - in to ti pove vse!"

25. september 2018 - 25. januar 2019

naslovnica razstave

"Nočem vam pisati v to knjigo filozofičnih nasvetov, ne globoko poetičnih sentenc, ne blagohotnih nasvetov; te stvari so na svetu zato, da jih človek prezira. Prepričan sem, da ne bote pogledali niti v jednem usodnem trenotku v svoj album, da bi iskali v njem tolažbe in vodnika. Vrh tega bi naleteli slabo, če bi se ravnali po mojih naukih. Zakaj zdi se mi, da bi morali biti nasveti, ki naj bi jih dajal drugim, samo odsvit mojega življenja, pravila, zakoni in konsekvence mojih dejanj.

A moje življenje ni drugega kakor smešen konglomerat slučajnih neumnostij; nikjer nobene ravne poti, niti sledu kake jednotne ideje; moja dejanja so napol udušena v brezplodnih refleksijah, še predno so porojena – secirana, še predno so dovršena… Iz vsega tega se da izvajati samo tole: človek mora imeti pred seboj trden, vsakdajen smoter, krog katerega se ovija njegovo življenje kakor bršljan krog drevesa, kakor ornament krog stebra. Kdor pa se uda usodi z zatisnjenimi očmi in povešenimi rokami, izgubi se sramotno prej ali pozneje; bog mu je milosten, če mu je dal vsaj toliko moči, da izgine še prostovoljno o pravem času..."

Ivan Cankar, 23. 11. 1898

Kaj nam pravzaprav pove "Cankar"? Je njegovo ponarodelo ime, kot pravi sam, res vse, kar je treba o njem povedati? Kot eden najbolj iskrivih mislecev, ki so kdaj pisali v slovenskem jeziku, nam vsekakor pove zelo veliko. Vsaj toliko nas lahko nauči tudi kot človek: kot kompleksa, edinstvena osebnost, ki je iz izredno težkih življenjskih razmer uspela ustvariti nekaj zares lepega in velikega ter se povzdigniti v simbol.

Razstava "Jaz sem Cankar - in to ti pove vse" bo na ogled predstavila izbor pisem iz pisateljeve zapušcine, ki jo hranimo v Zbirki rokopisov, redkih in starih tiskov Narodne in univerzitetne knjižnice. Pisma so okna v avtorjev svet, mesto, kjer se življenje najbolj neposredno pretaka v pisanje. Cankarjeva govorijo o družini, prijateljstvu, ljubezni, denarju, učenju, vzorih, načrtih in razočaranjih: o rečeh, ki nas, burno stoletje pozneje, ne zaposlujejo in begajo v nič manjši meri.

Kaj nam - o njih, o sebi in o nas - lahko pove Cankar? Mika, da mu prikimamo: vse.

 

Avtorji:
Žiga Cerkvenik, Marijan Rupert, Silvan Omerzu
Lokacija:
Razstavna dvorana NUK
Odprtost:

ponedeljek - petek med 8.00 in 20.00, v soboto med 9.00 in 14.00

Pokrovitelj:
Zavarovalnica Triglav, d.d.

 

slika avtografi

Cankar na Križevniški

Križevniška ulica, maj - oktober 2018
Pripravila: Robert Waltl in Žiga Cerkvenik

»Zatopljen sem bil v branje. Kar zaslišim mehak, smehljajoč se glas:
“Fant! Kaj delaš? Bereš?” Ozrl sem se in videl Ivana Cankarja, ki se je smejal skozi okno kakor sonce.  
Skočil sem skozi okno v sobo in začel se je razgovor. Cankar me je spraševal o vseh mogočih rečeh iz literature, kaj najrajši berem in kako kaj živim. 
Teti je potem dal goldinar in dejal “Teta! Naj bo to za tvoje študente!”
To je bilo prvo moje srečanje s Cankarjem.«
J.D.

Med koncem oktobra leta 1903 in začetkom februarja leta 1904 je Ivan Cankar živel pri svoji teti Mariji, ki je v majhnem stanovanju na Križevniški 11, nad gostilno Vitez, oddajala sobo študentom. V spomin na to kratko, a zanimivo obdobje v življenju našega največjega pisatelja smo skupaj z Mini teatrom Ljubljana pripravili razstavo izbranih ilustracij Hinka Smrekarja ter Cankarjevih citatov na križevniških klopeh.

Hinko Smrekar, ki je svoj čas prav tako stanoval na Križevniški ulici (v isti stavbi kot Cankar), se je s Cankarjem seznanil leta 1904. Cankarju je bilo njegovo delo tako všeč, da je z njim sodeloval pri opremi sedmih knjižnih izdaj. Smrekar je zanj risal tudi ilustracije in karikature, med katerimi velja omeniti zlasti serijo edinstvenih upodobitev našega največjega pisatelja. Povezovala ju je globoka osebna simpatija, ki je prerasla v tesno prijateljstvo: »Takoj sem občutil, kaj naju veže in kaj naju loči. Bil sem zanj na zunaj premiren, preredkobeseden, predolgočasen, on pa zame prenervozen! Njegov pogovor je vedno skakal po stranpoticah, in preskakoval, jaz pa sem vedno bolj ljubil miren, premočrten, poučen razgovor. V svoji notranjosti pa sva si bila vseskozi v glavnem edina in do konca prijatelja brez resnega in daljšega prepira.« (Hinko Smrekar, 1932)

 

slika avtografi

Ivan Cankar - od karikature do stripa

Torek, 20. marec 2018, ob 18. uri v čitalnici Rokopisne zbirke NUK

»Kdor piše pri nas po resnici, pravijo, da karikira; to ni nič čudnega, kajti življenje tam doli je res strahovita farsa.«
Ivan Cankar

Cankar v stripu niso le vznemirljive zgodbe in ilustracije, so tudi tri poglobljene spremne študije s svežim pristopom k zapuščini našega največjega pisatelja. Na pogovornem večeru v Rokopisni zbirki NUK bodo dr. Mladen Dolar, Matic Kocijančič in mag. Marijan Rupert spregovorili o Cankarju kot umetniku, pronicljivem analitiku, politiku, predvsem pa človeku, ujetem v nezlomljive okove časa. Pogovor bo vodila urednica zbirke Cankar v stripu, Ženja Leiler.

Na ogled bodo tudi izvirne karikature Cankarja izpod peresa predhodnika slovenskega stripa Hinka Smrekarja, Cankarjeve avtorske ilustracije in portreti ter dela Damijana Stepančiča, Tanje Komadina in Igorja Šinkovca, s katerimi je Cankarjeva misel zaživela tudi v stripu.